140. Zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (ZVDP)
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo Skupščine Socialistične republike Slovenije
U K A Z
o razglasitvi zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina
Razglaša se zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 17. aprila 1974 in na seji gospodarskega zbora dne 17. aprila 1974.
Ljubljana, dne 17. aprila 1974.
Predsednik
Sergej Kraigher l.r.
Z A K O N
o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina
Ta zakon ureja proizvodnjo vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina, promet vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina ter postopke in enološka sredstva, ki se smejo v proizvodnji uporabljati.
Vina po tem zakonu so: vina, biser vina, peneča se vina in posebna vina.
Drugi proizvodi iz grozdja in vina po tem zakonu so: neprevreti in delno prevreti proizvodi iz grozdja, vina za dodelavo in predelavo, stranski proizvodi iz grozdja in vina ter destilati vina in stranskih proizvodov grozdja in vina.
Vino je kmetijski proizvod, pridobljen s popolnim ali delnim alkoholnim vrenjem svežega grozdja, drozge ali grozdnega mošta plemenite vinske trte (vitis vinifera).
Proizvodnja vina po tem zakonu je trgatev, predelava grozdja v vino, nega vina in priprava vina za promet.
Pri proizvodnji vina se mora ravnati z grozdjem, moštom, drozgo in vinom tako, da se razvijejo in ohranijo naravne v grozdju vsebovane značilne lastnosti in da se ustvari za promet sposobno in obstojno vino.
Trgatev grozdja za predelavo v vino ni dovoljena pred dnem, ki ga določi za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ na predlog organizacij združenega dela - proizvajalcev grozdja z območja občine.
Proizvode iz 2. člena tega zakona smejo proizvajati organizacije združenega dela, ki imajo to dejavnost vpisano v sodni register.
Kmetje in drugi občani smejo proizvajati vina, biser vina, peneča se vina in druge proizvode iz grozdja in vina za promet le iz grozdja oziroma vina, ki izvira iz lastnega pridelka. Vinski kis smejo občani proizvajati za promet tudi iz vina, ki ne izvira iz lastnega pridelka, če imajo za to dovoljenje po drugih predpisih.
Proizvajalci iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo biti vpisani v register proizvajalcev grozdja in vina. Ta register vodi občinski upravni organ, ki je pristojen za kmetijstvo.
Proizvajalci iz 6. člena tega zakona morajo izpolnjevati predpisane pogoje glede prostorov in opreme ter strokovne usposobljenosti.
Prepovedano je popravljanje mošta in drozge z dodajanjem sladkorja, koncentriranega mošta, drugih sladkih snovi in kisline.
Izjemoma je dovoljeno dodajanje sladkorja ali koncentriranega mošta, če je zaradi neugodnih vremenskih razmer ali zaradi posledic bolezni na vinski trti v grozdju, moštu ali drozgi manj sladkorja, kot je normalna količina sladkorja za določeno sorto grozdja na določenem vinorodnem območju.
Dodajanje ali odvzemanje kisline je dovoljeno samo v primerih, ko mošt ali vino ne dosežeta normalne kislosti za določeno vinorodno območje in vinsko sorto grozdja.
Dodajanje sladkorja ali koncentriranega mošta in dodajanje oziroma odvzemanje kisline dovoljuje za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ na podlagi strokovnega mnenja, organizacije združenega dela, ki je pooblaščena za opravljanje analiz vina (44. člen).
Dovoljeno je mešanje drozge, vinskih moštov in vin, razen mešanja:
-
belih moštov, drozg in vin z rdečimi, z izjemo namiznih vin, če zadrže lastnosti rdečega vina in vin, ki se proizvajajo po tradicionalnem postopku;
-
moštov, drozg in vin plemenite vinske trte s samorodnicami;
-
moštov, drozg in vin z izpirkom tropin;
-
zdravih moštov, drozg in vin s pokvarjenimi;
-
moštov drozg in vin s posebnimi (specialnimi) vini;
-
vina s cianovimi spojinami z drugimi vini;
-
domačih vin z uvoženimi.
Pri proizvodnji vina in drugih proizvodov iz 2. člena tega zakona so dovoljeni le postopki in enološka sredstva, predpisana s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
III. RAJONIZACIJA VINOGRADNIŠKEGA OBMOČJA
Glede na ekološke pogoje in organoleptične lastnosti vina se vinogradniško območje SR Slovenije deli na vinorodne rajone, okoliše, podokoliše in ožje okoliše.
V posameznih vinorodnih rajonih iz prejšnjega odstavka se smejo saditi samo tiste sorte vinske trte, ki jih določa sortni izbor.
Rajonizacija vinogradniškega območja je podlaga za označevanje vin po geografskem poreklu.
V vinorodnih rajonih se glede na posebne ekološke pogoje in predpisane sorte vinske trte določijo posamezna vinorodna območja za proizvodnjo kakovostnih vin.
IV. RAZVRSTITEV PO KAKOVOSTI
Po kakovosti se vina razvrstijo v:
-
namizno vino z geografskim poreklom,
-
kakovostno vino z geografskim poreklom,
-
vrhunsko vino z geografskim poreklom.
Po kakovosti se biser vino razvrsti v:
-
biser vino z dodano ogljikovo kislino,
Po kakovosti se peneče se vino razvrsti v:
-
peneče se vino z dodano ogljikovo kislino,
-
kakovostno peneče se vino.
Med posebna vina se štejejo desertna, likerska in aromatizirana vina ter mistele.
Po kakovosti se posebna vina razvrstijo v posebna vina in kakovostna posebna vina.
Namizno vino je mešano vino iz različnih vinorodnih okolišev ali rajonov, ki nima značilnih organoleptičnih lastnosti določenega vinorodnega okoliša ali rajona.
Namizno vino z geografskim poreklom je vino iz določenega vinorodnega okoliša z organoleptičnimi značilnostmi vina tega okoliša. To vino praviloma izvira samo iz enega vinorodnega okoliša, lahko pa tudi iz drugega okoliša v istem ali neposredno sosednem rajonu, če so naravni pogoji teh okolišev podobni in ima vino obeh okolišev zelo podobne organoleptične lastnosti.
Kakovostno vino z geografskim poreklom je vino, ki izvira iz enega vinorodnega okoliša, podokoliša, ali ožjega okoliša in je proizvedeno iz sort vinske trte za kakovostna vina v skladu z določbo 12. člena tega zakona ter je ocenjeno kot kakovostno vino.
Grozdje posameznih sort vinske trte, ki se uporablja za proizvodnjo kakovostnih vin, mora vsebovati minimalno količino sladkorja, ki je določena za območje kjer se prideluje.
Vrhunsko vino je vino, ki ustreza pogojem iz 17. člena tega zakona in je ocenjeno kot vrhunsko vino.
Vrhunsko vino ne sme biti proizvedeno z dodajanjem sladkorja, koncentriranega mošta ali s postopkom koncentriranja in ne z dodajanjem ali odvzemanjem kisline.
Kakovostno in vrhunsko vino mora biti donegovano na območju vinorodnega okoliša, na katerem je proizvedeno, vrhunsko vino pa na istem območju tudi vstekleničeno.
Kakovostno in vrhunsko vino mora biti ocenjeno pred oddajo iz proizvodne kleti.