Odredba o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi...

4029. Odredba o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1999

Na podlagi tretje alinee 114. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95 in 16/96) ter 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

O D R E D B O
o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1999

1. člen

Da se odkrijejo in preprečijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki opravljajo javno veterinarsko službo na primarni, sekundarni in terciarni ravni (v nadaljnjem besedilu: veterinarske organizacije) opraviti v letu 1999 s to odredbo predpisane ukrepe.

Naloge javne veterinarske službe izvajajo:

1.

na primarni ravni: zasebne veterinarske organizacije, ki imajo koncesijo (v nadaljnjem besedilu: primarne veterinarske organizacije);

2.

na sekundarni ravni:

a)

Veterinarski zavod Slovenije na območju cele republike (v nadaljnjem besedilu: VZS),

b)

v osemenjevalnih središčih in vzrejališčih plemenjakov: veterinarska postaja v osemenjevalnem središču,

c)

preskrbo veterinarskih organizacij z zdravili in sredstvi za dezinfekcijo, dezinsekcijo, deratizacijo: veledrogerije;

3.

na terciarni ravni: Veterinarski inštitut Slovenije na Veterinarski fakulteti (v nadaljnjem besedilu: VIS).

2. člen

V tej odredbi uporabljeni izrazi pomenijo:

1.

Reja živali je skupina živali, ki živijo v zaključeni enoti in so pod veterinarskim sanitarnim nadzorom. Z rejo se ukvarja rejec, ki je lahko fizična ali pravna oseba.

2.

Vzrejno središče je reja plemenskih živali, kjer rejec posluje v skladu s selekcijskim in rejskim programom za tisto vrsto in pasmo plemenskih živali, za katero ima pooblastilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

3.

Osemenjevalno središče so objekti, ki so namenjeni zbiranju živalskega semena in se uporabljajo izključno za živali donorje, ter izpolnjujejo pogoje pravilnika o zdravstveni ustreznosti plemenskih živali, živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov (Uradni list RS, št. 49/97) in so pod državno veterinarsko kontrolo.

4.

Živali v naravnem pripustu so kategorija živali, ki so oplojene na naravni način in so namenjene za prirodni razplod.

5.

Plemenske živali so kategorija živali, ki so namenjene in odbrane za načrtno razmnoževanje. Imeti morajo znano poreklo in oceno plemenske vrednosti, predpisano identifikacijo in znanega lastnika.

6.

Osemenjevanje je zooprofilaktična metoda za preprečevanje in zatiranje živalskih spolnih in drugih kužnih bolezni ter zootehnični ukrep, ki omogoča kontrolirano in kvalitetno spremembo plemenskega sestava živalske populacije.

7.

Valilna jajca so oplojena jajca iz plemenskih jat vseh vrst pernatih živali.

8.

Matična jata perutnine: je jata perutnine, ki nese valilna jajca za nadaljnji razplod.

9.

Plemenska jata ribje jate odbranih samcev in samic rib, namenjenih za razplod.

10.

Reje, proste bolezni so reje, proste določene kužne bolezni, ki se zatira po zakonu o veterinarstvu in njegovih podzakonskih aktih.

11.

Organizirana reja reje, kjer rejec združuje svoje interese prek posebnih organizacij.

12.

Kobilarna je organizirana reja plemenskih kobil in žrebcev za razplod proizvodnih in športnih konjev.

13.

Vzrejališče čebeljih matic je vzreja, s katero upravlja pooblaščena (od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) pravna ali fizična oseba, ki vzreja in daje v promet čebelje matice.

14.

Vzrejališče plemenskih ribjih jat je vzreja, s katero upravlja pooblaščena (od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) pravna ali fizična oseba, ki vzreja in daje v promet plemenski ribji material.

15.

Lokacija vzrejališča plemenskih rib ali čebeljih matic je mesto, kjer se vzreja in daje v promet plemenski ribji material ali čebelje matice.

16.

Plemenilna postaja je objekt, kjer se uporabljajo plemenske živali (plemenjaki) za razplod.

17.

Nadaljnje nasajanje rib je naselitev rib v izpraznjen in razkužen ribnik.

18.

Skupni hlevski vzorec mleka je povprečni vzorec mleka ene molže vseh molznic v hlevu.

19.

Redni zakol je zakol živali, ki so veterinarsko-sanitarno pregledane pred klanjem in zaklane v registriranem objektu za klanje živali, meso in organi pa pregledani po klanju.

3. člen

Bolezni, ki se odkrivajo in preprečujejo po tej odredbi, so:

-

atipična kokošja kuga,

-

bolezen Aujeszkega,

-

bolezen Gumboro,

-

bruceloza,

-

enzootska goveja levkoza,

-

eritrodermatitis pri krapih,

-

epidemični tremor,

-

garje,

-

goveja spongiformna encefalopatija,

-

goveja virusna diareja-mukozna bolezen (GVD-MB),

-

huda gniloba čebelje zalege,

-

infekciozni bovini rinotraheitis in infekciozni pustularni vulvovaginitis (IBR/IPV),

-

infekciozni bronhitis pri perutnini,

-

infekciozni metritis kopitarjev,

-

infekciozna hematopoetska nekroza,

-

klamidijsko zvrgavanje ovc,

-

klasična prašičja kuga,

-

kokošji tifus,

-

konjski arteritis,

-

kužna malokrvnost,

-

konjski virusni rinopneumonitis,

-

leptospiroza,

-

Marekova bolezen,

-

nozemavost,

-

paratuberkuloza,

-

prašičji respiratorni in reproduktivni sindrom,

-

pršičavost čebel,

-

psitakoza,

-

Q-mrzlica,

-

salmoneloza,

-

spomladanska viremija pri krapih,

-

steklina,

-

šumeči prisad,

-

tuberkuloza,

-

tularemija,

-

trihomoniaza,

-

virusna hemoragična septikemija pri postrvih,

-

virusno vnetje želodca in črevesja pri prašičih,

-

vranični prisad,

-

vrtoglavost postrvi.

Veterinarski inšpektor izpostave veterinarske inšpekcije pri Veterinarski upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP) z odločbo določi veterinarskim organizacijam roke za izvedbo posameznih del iz te odredbe.

Veterinarske organizacije morajo o opravljenem delu mesečno poročati na predpisanih obrazcih. Primarne veterinarske organizacije morajo na območne izpostave veterinarske inšpekcije mesečno predložiti račun za povračilo stroškov za izvedbo odrejenih ukrepov, iz katerega je razvidno, da so bile pristojbine odvedene.

Veterinarska inšpekcija na podlagi poročila o opravljenem delu ter predloženega računa ugotovi, ali je bil ukrep iz te odredbe opravljen v skladu s predpisi in zahtevami iz te odredbe ter s podpisom računa potrdi, da je bilo delo opravljeno v skladu s predpisi.

4. člen

Preventivna cepljenja se morajo opraviti v skladu z navodili proizvajalca cepiva oziroma tolikokrat in po takih metodah, kot je potrebno, da so živali stalno zaščitene.

5. člen

Veterinarske organizacije, ki izvajajo preventivna cepljenja oziroma diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco, v katero vpišejo, ime in priimek ter bivališče oziroma sedež imetnika živali, oznako (številko) živali, datum cepljenja oziroma preiskave, ime cepiva, proizvajalca, rok uporabnosti in kontrolno številko cepiva ter rezultate diagnostične preiskave.

Če je za živali, pri katerih se opravljajo preventivna cepljenja in diagnostične preiskave iz te odredbe, predpisana identifikacija in registracija, in še niso označene na predpisan način, jih je treba označiti.

Veterinarske organizacije morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati pristojno izpostavo veterinarske inšpekcije o vseh stranskih pojavih in morebitni nezanesljivi imunosti.

Krvne vzorce morajo veterinarske organizacije jemati istočasno za vse preiskave pri posameznih vrstah živali.

Krvne vzorce in vzorce urina na vsebnost hormonov in reziduov, morajo veterinarske organizacije odvzeti po posebnem programu VURS.

6. člen