Zakon o vesoljskih dejavnostih (ZVDej)

831. Zakon o vesoljskih dejavnostih (ZVDej)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o vesoljskih dejavnostih (ZVDej)

Razglašam Zakon o vesoljskih dejavnostih (ZVDej), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 16. marca 2022.

Št. 003-02-1/2022-78

Ljubljana, dne 24. marca 2022

Borut Pahor predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O VESOLJSKIH DEJAVNOSTIH (ZVDej)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon določa pogoje in postopek za izdajo dovoljenja za izvajanje vesoljske dejavnosti ter ureja registracijo izstreljenih vesoljskih objektov, obveznosti upravljavca, odgovornost za škodo, ki jo povzročijo vesoljski objekti, in nadzor nad izvajanjem tega zakona.

2. člen

(področje uporabe)

(1)

Ta zakon se uporablja za vesoljske dejavnosti, ki se izvajajo na območju Republike Slovenije, in vesoljske objekte, vpisane v register izstreljenih vesoljskih objektov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: register).

(2)

Ta zakon se uporablja tudi za vesoljske dejavnosti, ki se izvajajo zunaj območja Republike Slovenije na plovilu ali zrakoplovu, registriranem v Republiki Sloveniji, in za vesoljske dejavnosti, ki jih izvajajo državljani Republike Slovenije ali pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji.

3. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.

»vesoljski objekt« je objekt, izstreljen v vesolje, ali objekt, namenjen izstrelitvi v vesolje, vključno s posameznimi deli tega objekta, ki so združeni ali ločeni od ostalih sestavnih delov, ali plovilo izstrelitve in njegovi deli;

2.

»vesoljska dejavnost« je izstrelitev vesoljskega objekta v vesolje, upravljanje in operativni nadzor nad vesoljskim objektom v vesolju in nadzorovan zaključek upravljanja vesoljskega objekta v vesolju oziroma njegova vrnitev na Zemljo, vključno s postopki za omejevanje nastanka vesoljskih odpadkov;

3.

»vesoljski odpadki« so vesoljski objekti, ki ostanejo v vesolju po prenehanju vesoljske dejavnosti ali kot posledica vesoljske dejavnosti, ali vesoljski objekti, ki se nenadzorovano vrnejo na Zemljo;

4.

»plovilo izstrelitve« je nosilna raketa ali drugo namensko plovilo, namenjeno izstrelitvi vesoljskega objekta v vesolje;

5.

»upravljavec« je fizična ali pravna oseba, ki izvaja ali ima namen izvajati vesoljsko dejavnost;

6.

»nizkozemeljska orbita« je orbita z višino med 160 in 2.000 km;

7.

»geostacionarna orbita« je orbita med 35.586 in 35.986 km nad zemeljskim ekvatorjem;

8.

»ITU« je Mednarodna telekomunikacijska zveza.

II. DOVOLJENJE ZA IZVAJANJE VESOLJSKE DEJAVNOSTI

4. člen

(dovoljenje)

(1)

Vesoljska dejavnost se izvaja na podlagi dovoljenja, ki ga izda ministrstvo, pristojno za tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na predlog upravljavca.

(2)

Ministrstvo izda dovoljenje v roku štirih mesecev od dneva, ko je prejelo popoln predlog za izdajo dovoljenja.

(3)

Vlada Republike Slovenije z uredbo določi vsebino predloga iz prvega odstavka tega člena.

5. člen

(pogoji za izdajo dovoljenja)

(1)

Dovoljenje se izda, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

a)

upravljavec je strokovno usposobljen, ima tehnično znanje s področja vesoljskih in sorodnih tehnologij ter je finančno sposoben za izvajanje vesoljske dejavnosti;

b)

vesoljska dejavnost se izvaja v skladu z mednarodnimi standardi in smernicami mednarodno priznanih standardizacijskih organizacij o varnosti in tehnologiji na področju vesoljskih dejavnosti;

c)

vesoljska dejavnost ne predstavlja nevarnosti za obrambo države, javni red, varnost ljudi ali njihovega premoženja, obveščevalno-varnostno dejavnost države ali varstvo pred naravnimi ali drugimi nesrečami ter ne vpliva negativno na javno zdravje, okolje in letalstvo;

č)

vesoljska dejavnost ni v nasprotju z mednarodnimi pogodbami in pravili mednarodnega prava, ki obvezujejo Republiko Slovenijo;

d)

za vesoljsko dejavnost se predvideva uporaba frekvenc, ki so na voljo, skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja upravljanje radijskega spektra, razen v primeru plovila izstrelitve;

e)

vesoljska dejavnost predvideva ukrepe za omejevanje nastanka vesoljskih odpadkov v skladu z veljavnimi smernicami Združenih narodov za zmanjševanje vesoljskih odpadkov ter za omejevanje škodljivih okoljskih učinkov na Zemlji, v vesolju in škodljivih sprememb v atmosferi.

(2)

Upravljavec v predlogu izkaže izpolnjevanje pogojev iz točk a), b), d) in e) prejšnjega odstavka ter priloži oceno tveganja glede nevarnosti vesoljske dejavnosti iz točke c) prejšnjega odstavka, izdelano na podlagi najsodobnejših splošno priznanih strokovnih ugotovitev.

(3)

Vlada Republike Slovenije z uredbo določi izobrazbene, tehnične, finančne, varnostne in okoljske kriterije za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena, dokazila, ki se priložijo predlogu, in način izdaje dovoljenja.

6. člen

(zavarovanje)

(1)

Upravljavec pred izstrelitvijo vesoljskega objekta v vesolje sklene zavarovanje za škodo, povzročeno z vesoljsko dejavnostjo, osebam ali stvarem, najmanj v višini 60.000.000 eurov za škodni dogodek za čas izvajanja vesoljske dejavnosti.

(2)

Upravljavec mora dokazilo o zavarovanju iz prejšnjega odstavka predložiti ministrstvu pred dnem, ko bo izvedena izstrelitev vesoljskega objekta.

(3)

Upravljavec ne sklene zavarovanja, če iz predloga za izdajo dovoljenja izhaja, da:

a)

je vesoljski objekt brez lastnega pogona, z maso, manjšo od 150 kg, ni del konstelacije, je predviden za izstrelitev v nizkozemeljsko orbito, ki še ni zasedena, in je izdelan iz materialov, ki zagotavljajo, da ob vstopu v atmosfero v celoti izgori, ali

b)

je vesoljski objekt brez lastnega pogona, z maso, manjšo od 150 kg, predviden za izstrelitev v orbite, ki se nahajajo nad nizkozemeljsko orbito, in ostaja v orbitah, ki ne posegajo v geostacionarno orbito ali v orbite med 19.882 in 20.482 km.

(4)

Če iz predloga za izdajo dovoljenja izhaja, da:

a)

je vesoljski objekt brez lastnega pogona, z maso, manjšo od 150 kg, je del konstelacije največ petih satelitov, je predviden za izstrelitev v nizkozemeljsko orbito, ki še ni zasedena, in je izdelan iz takih materialov, ki zagotavljajo, da ob vstopu v atmosfero v celoti izgori;

b)

je vesoljski objekt z lastnim pogonom, z maso, manjšo od 150 kg, ni del konstelacije, je predviden za izstrelitev v nizkozemeljsko orbito, ki še ni zasedena, in je izdelan iz takih materialov, ki zagotavljajo, da ob vstopu v atmosfero v celoti izgori, ali

c)

je vesoljski objekt z lastnim pogonom, z maso, manjšo od 150 kg, predviden za izstrelitev v orbite, ki se nahajajo nad nizkozemeljsko orbito, in ostaja v orbitah, ki ne posegajo v geostacionarno orbito, ali v orbite med 19.882 in 20.482 km,

upravljavec sklene zavarovanje za škodo, povzročeno z vesoljsko dejavnostjo, za čas izstrelitve vesoljskega objekta in obdobje enega leta po izstrelitvi vesoljskega objekta.

(5)

Upravljavec ne sklene zavarovanja iz prvega odstavka tega člena, če vesoljski objekt v vesolje izstreli pravna oseba, katere obstoječe zavarovanje krije odškodninsko odgovornost pravne osebe in odškodninsko odgovornost države za škodo, povzročeno za celotno vesoljsko dejavnost, najmanj v višini, določeni v prvem odstavku tega člena.

7. člen

(ocena)

Ministrstvo na podlagi predloga upravljavca pripravi oceno o morebitnem vplivu vesoljske dejavnosti na letalstvo v zračnem prostoru Republike Slovenije ter ali gre za vesoljsko dejavnost iz tretjega ali četrtega odstavka prejšnjega člena.