Odlok o preferencialnih pravilih o poreklu blaga, ki se...

5232. Odlok o preferencialnih pravilih o poreklu blaga, ki se v letu 2001 uporabljajo za izvajanje uredbe o začasni uporabi sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Turčijo

Na podlagi prvega odstavka 12. člena uredbe o začasni uporabi Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Turčijo (Uradni list RS, št. 121/00) izdaja Vlada Republike Slovenije

O D L O K
o preferencialnih pravilih o poreklu blaga, ki se v letu 2001 uporabljajo za izvajanje uredbe o začasni uporabi sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Turčijo

I. ODDELEK

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Definicije

Za namene tega odloka:

a)

”izdelava” pomeni katero koli vrsto obdelave ali predelave vključno s sestavljanjem ali posebnimi postopki;

b)

”material” pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;

c)

”izdelek” pomeni izdelek, ki se izdeluje, čeprav je namenjen kasnejši uporabi pri drugem postopku izdelave;

d)

”blago” pomeni materiale in izdelke;

e)

”carinska vrednost” pomeni vrednost, določeno v skladu s Sporazumom iz leta 1994 o izvajanju VII člena Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (Sporazum WTO o carinski vrednosti);

f)

”cena franko tovarna” pomeni ceno, ki se plača za izdelek franko tovarna proizvajalcu v pogodbenici, v podjetju katerega se opravi zadnja obdelava ali predelava, pod pogojem, da cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka;

g)

”vrednost materialov” pomeni carinsko vrednost pri uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v pogodbenici;

h)

”vrednost materialov s poreklom” pomeni vrednost takih materialov, kot so opredeljeni v pododstavku g) in se uporablja mutatis mutandis;

i)

”dodana vrednost” pomeni ceno izdelka franko tovarna, zmanjšano za carinsko vrednost vsakega od vključenih materialov s poreklom iz drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu tega odloka, ali, če carinska vrednost ni znana ali se ne da ugotoviti, prva preverljiva cena, plačana za materiale v eni od pogodbenic;

j)

”poglavja” in “tarifne številke” pomenijo poglavja in tarifne številke (štirištevilčne kode), uporabljene v nomenklaturi, ki predstavlja “Harmonizirani sistem poimenovanja in šifrskih oznak blaga”, ki se v tem odloku navaja kot “Harmonizirani sistem” ali “HS”;

k)

”uvrščen” se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala v določeno tarifno številko;

l)

”pošiljka” pomeni izdelke, ki jih izvoznik pošilja enemu prejemniku bodisi hkrati ali so zajeti v enem transportnem dokumentu, s katerim dobavlja izvoznik te izdelke prejemniku, ali če ni takega dokumenta, izdelke, ki so zajeti na enem računu;

m)

”ozemlje” vključuje teritorialne vode.

II. ODDELEK

OPREDELITEV POJMA “IZDELKI S POREKLOM”

2. člen

Splošne zahteve

1.

Za namene izvajanja uredbe o začasni uporabi Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Turčijo (v nadaljevanju: sporazuma) se naslednji izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice:

a)

izdelki, v celoti pridobljeni v pogodbenici v smislu 5. člena tega odloka;

b)

izdelki, pridobljeni v pogodbenici, ki vsebujejo materiale, ki niso bili v celoti pridobljeni na njenem ozemlju, pod pogojem, da so bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani v pogodbenici v smislu 6. člena tega odloka.

3. člen

Kumulacija v Turčiji

1. Ne glede na določbe 2. člena tega odloka izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Turčije, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Turčije, Slovenije, Češke republike, Estonije, Romunije, Litve, Bolgarije, Poljske, Madžarske, Slovaške republike, Latvije, Islandije, Norveške, Švice (vključno z Liechtensteinom)1 ali Evropske skupnosti2, v skladu z določbami Protokola o pravilih o poreklu, priloženega k sporazumom med Turčijo in vsako od teh držav, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v Turčiji presega tisto, omenjeno v 7. členu tega odloka. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.

2.

Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Turčiji, ne presega postopkov, omenjenih v 7. členu tega odloka, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Turčije samo, kadar je tam dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katerekoli od držav, omenjenih v prvem odstavku. Če to ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri proizvodnji v Turčiji.

3.

Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v prvem odstavku, ki niso obdelani ali predelani v Turčiji, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav.

4.

V tem členu predvidena kumulacija se lahko uporablja samo za materiale in izdelke, ki so pridobili status blaga s poreklom z uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem odloku.

4. člen

Kumulacija v Sloveniji

1.

Ne glede na določbe 2. člena tega odloka izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Slovenije, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Slovenije, Turčije, Bolgarije, Poljske, Madžarske, Češke republike, Slovaške republike, Litve, Estonije, Latvije, Romunije, Islandije, Norveške, Švice (vključno z Liechtensteinom)1 ali Evropske skupnosti2, v skladu z določbami Protokola o pravilih o poreklu, priloženega k sporazumom med Slovenijo in vsako od teh držav, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v Sloveniji presega tisto, omenjeno v 7. členu tega odloka. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.

2.

Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Sloveniji, ne presega postopkov, omenjenih v 7. členu tega odloka, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Slovenije samo, kadar je tam dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katerekoli od držav, omenjenih v prvem odstavku. Če to ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri proizvodnji v Sloveniji.

3.

Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v prvem odstavku, ki niso obdelani ali predelani v Sloveniji, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav.

4.

V tem členu predvidena kumulacija se lahko uporablja samo za materiale in izdelke, ki so pridobili status blaga s poreklom z uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem odloku.

5. člen

V celoti pridobljeni izdelki

1.

Šteje se, da so v celoti pridobljeni v pogodbenici:

a)

mineralni izdelki, tam pridobljeni iz zemlje ali morskega dna;

b)

tam pridelani rastlinski izdelki;

c)

tam povržene in vzrejene žive živali;

d)

izdelki, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;

e)

izdelki, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;

f)

izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja, pridobljeni z njihovimi ladjami zunaj teritorialnih voda pogodbenice;

g)

izdelki, izdelani na njihovih predelovalnih ladjah izključno iz izdelkov, omenjenih v pododstavku f) tega odstavka;

h)

tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za reciklažo surovin, vključno z rabljenimi gumami, primernimi le za protektiranje ali uporabo kot odpadek;

i)

odpadki in ostanki pri proizvodnih postopkih, ki tam potekajo;

j)

izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali slojev pod njim zunaj njihovih teritorialnih voda, pod pogojem, da imata izključno pravico do obdelave morskega dna ali sloja pod njim;

k)

blago, tam izdelano izključno iz izdelkov, omenjenih v pododstavkih a) do j) tega odstavka.

2.

Izraza “njihova plovila” in “njihove predelovalne ladje” v pododstavkih 1 f) in g) prvega odstavka tega člena se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje:

a)

ki so registrirana ali se vodijo v pogodbenici;

b)

ki plujejo pod zastavo te pogodbenice;

c)

ki so najmanj 50 odstotkov v lasti državljanov te pogodbenice ali družbe s sedežem v eni od pogodbenic in v kateri so direktor ali direktorji, predsednik upravnega odbora ali nadzornega odbora ter večina članov takih odborov državljani te pogodbenice in, še dodatno, če v primeru osebnih ali kapitalskih družb vsaj polovica kapitala pripada tej pogodbenici ali javnim organom ali državljanom te pogodbenice;

d)

katerih kapitan in častniki so državljani te pogodbenice; in

e)

katerih najmanj 75 odstotkov članov posadke so državljani te pogodbenice.

6. člen

Zadosti obdelani ali predelani izdelki

1.

Za namene 2. člena tega odloka se šteje, da so izdelki, ki niso v celoti pridobljeni, zadosti obdelani ali predelani, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v seznamu Priloge II k temu odloku.

Zgoraj navedeni pogoji navajajo za vse izdelke, za katere velja sporazum, postopke obdelave ali predelave, ki morajo biti opravljeni na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh izdelkov, in se nanašajo samo na take materiale. To pomeni, če se izdelek, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev iz seznama, uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se pogoji, ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki so se morda uporabili pri njegovi izdelavi.

2.

Ne glede na prvi odstavek se materiali brez porekla, ki se v skladu z v seznamu danimi pogoji za ta izdelek ne bi smeli uporabiti pri izdelavi tega izdelka, vseeno lahko uporabijo pod pogojem:

a)

da njihova skupna vrednost ne presega 10 odstotkov cene izdelka franko tovarna,

b)

da katerikoli od odstotkov, ki je naveden v seznamu kot zgornja vrednost materialov brez porekla, ni presežen na podlagi uporabe tega odstavka.

Ta odstavek se ne uporablja za izdelke, ki se uvrščajo v 50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema.

3.

Prvi in drugi odstavek se ne uporabljata v primerih, ki jih določa 7. člen tega odloka.

7. člen

Nezadostni postopki obdelave ali predelave

1.

Ne glede na določbe drugega odstavka se šteje, da so naslednji postopki obdelave ali predelave nezadostni, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno zahtevam iz 6. člena:

a)

postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem;

b)

razstavljanje in sestavljanje pošiljk;

c)

pranje, čiščenje; odstranjevanje prahu, oksida, olja, barve ali drugih snovi za prekrivanje;

d)

likanje tekstila;

e)

preprosti postopki barvanja in loščenja;

f)

luščenje, beljenje, delno ali v celoti, poliranje in glaziranje žit in riža;

g)

postopki barvanja sladkorja ali oblikovanje sladkornih kock;

h)

lupljenje, razkoščičevanje in luščenje sadja, oreščkov in zelenjave;

i)

brušenje, preprosto drobljenje ali preprosto rezanje;

j)

sejanje, prebiranje, razvrščanje, usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov);

k)

preprosto pakiranje v steklenice, konserve, čutare, vrečke, zaboje, pritrjevanje na kartone ali plošče itd. in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;

l)

pritrjevanje oznak, nalepk, logotipov in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke in njihovo embalažo;

m)

preprosto mešanje izdelkov, ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne;

n)

enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek ali razstavljanje izdelkov na dele;

o)

kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v pododstavkih a) do n);

p)

zakol živali.

2.

Pri ugotavljanju, ali se predelave ali obdelave, opravljene na posameznem izdelku, štejejo za nezadostne v smislu prvega odstavka, se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v pogodbenicah.

8. člen

Enota kvalifikacije

1.

Enota kvalifikacije za uporabo določb tega odloka je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev blaga ob uporabi nomenklature Harmoniziranega sistema.

Iz tega sledi:

a)

kadar se izdelek, ki ga sestavlja skupina predmetov ali je sestavljen iz izdelkov, uvršča po pogojih Harmoniziranega sistema v eno tarifno številko, potem celota pomeni enoto kvalifikacije,

b)

kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko Harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi določb tega odloka vsak izdelek obravnavati posebej.

2.

Če je v skladu s splošnim pravilom št. 5 Harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.

9. člen

Dodatki, nadomestni deli in orodje

Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v njeno ceno ali pa niso posebej zaračunani, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.