DeUDIEU1011 – Deklaracija o usmeritvah za delovanje...

810. Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2010–junij 2011 (DeUDIEU1011)

Na podlagi drugega stavka drugega odstavka 5. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, št. 34/04) in 110. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Državni zbor na seji dne 3. marca 2010 sprejel

D E K L A R A C I J O
o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2010–junij 2011 (DeUDIEU1011)

Ob zavedanju nezamenljivega poslanstva EU in njenih temeljnih ciljev ter vloge Slovenije kot članice EU,

ob ponovni potrditvi zavezanosti evropskim vrednotam in ciljem, kot so opredeljeni v Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije,

v želji po razvidnih ciljih Slovenije v institucijah EU, še posebno v Svetu,

ob upoštevanju 18-mesečnega programa predsedovanja Španije, Belgije in Madžarske Svetu, Zakonodajnega in delovnega programa za leto 2010 ter Letne strategije politik za leto 2010 Evropske komisije,

ob upoštevanju prednostnih nalog, ki si jih je za to obdobje zastavila Slovenija,

Državni zbor s to deklaracijo

sprejema temeljne politične usmeritve glede strateških vprašanj, s katerimi se bo Slovenija srečala pri nadaljnjem sprejemanju odločitev v postopkih sprejemanja zakonodajnih in drugih aktov EU v obdobju januar 2010–junij 2011, ter

se pridružuje v okviru svojih pristojnosti skupnim prizadevanjem pri izvajanju te deklaracije.

Slovenija, uveljavljena članica Evropske unije

Po več kot petih letih članstva v Evropski uniji in uspešno opravljenem predsedovanju Svetu EU v prvi polovici leta 2008 je Slovenija dejavna in zrela članica, ki svoje notranje delovanje učinkovito prepleta z delovanjem Unije. Članstvo v Evropski uniji je prispevalo h gospodarskemu razvoju ter razvoju slovenske družbe kot celote. Okrepilo je vlogo Slovenije v evropskem in tudi svetovnem merilu in izboljšalo njeno prepoznavnost. S prevzemom evra, vključitvijo v schengenski režim in dejavnim sodelovanjem Slovenije pri delovanju institucij Evropske unije so doseženi nekateri pomembni srednjeročni cilji Slovenije v okviru delovanja v Evropski uniji. Slovenija je tako uveljavljena in prepoznavna članica, ki sodeluje pri vsakodnevnem delu Evropske unije in se redno ter konstruktivno odziva na tekoča odprta vprašanja.

Izzivi v novem obdobju

Evropska unija je na pragu novega obdobja. Z Lizbonsko pogodbo je sprejeta nova pravna podlaga, ki izboljšuje njeno delovanje in omogoča nadaljnji razvoj. Nova ureditev približuje Unijo državljanom tudi z večjo vlogo parlamentov – evropskega in nacionalnih. V prihodnjem obdobju bo Unija morala najti trajnostno naravnane odgovore na izzive, povezane z globalno krizo, ter s tem okrepiti svojo vlogo v svetu.

Prihodnje obdobje prinaša nove izzive tudi za Slovenijo. Pretekli dosežki so pomembna, ne pa zadostna podlaga za njen nadaljnji uspešni razvoj. Trenutne gospodarske in finančne razmere v svetu, stanje na trgu dela, povezanost slovenskega gospodarstva s trgi Evropske unije in vpetost v globalne izzive, povezane s preseljevanjem oseb, kažejo na potrebo po dejavnem delovanju države pri oblikovanju evropskih politik na teh področjih tudi v prihodnje. Izziv Slovenije v okviru Evropske unije je oblikovati sinergijske učinke, poiskati in izrabiti svoje prednosti ter dati povezavi svoj prispevek, oporo in znanje pri zadevah, ki jih dobro pozna. Uspešen razvoj Slovenije je tesno povezan z uspešnim razvojem Unije. Usmeritev Slovenije je, da bo tudi v prihodnje dejavna, učinkovita in solidarna; od povezave ne želi le pričakovati in prejemati, temveč tudi soustvarjati in usmerjati.

V prihodnjem obdobju želi Slovenija svojo vlogo v Evropski uniji še okrepiti. Samo dejavna članica, ki sodeluje pri vseh procesih delovanja Unije in dejavno prispeva k delovanju njenih institucij, lahko pričakuje sinergijske učinke. Pri institucionalnih zadevah bo tako pomembno delovanje v prid učinkovitega izvajanja Lizbonske pogodbe, na podlagi katere bodo nekatere pomembne institucije, kot sta med drugim Evropski svet in Svet za splošne zadeve, na novo oblikovale svoj način dela v praksi. Slovenija si bo prizadevala tvorno prispevati k oblikovanju optimalnih dogovorov v prid celotne Unije, pri tem pa tudi zastopala svoje interese tako v Svetu ministrov in drugih institucijah Evropske unije. V ta namen bo veliko pozornost namenila učinkovitemu sistemu priprave in usklajenemu zastopanju svojih stališč. Prizadevala si bo tudi za ustrezno vključenost in zastopanost svojih državljanov v institucijah Evropske unije.

K okrepljeni vlogi doma in v svetu

V prihodnjem 18-mesečnem obdobju bo dejavno spremljala vse tekoče zadeve in zagovarjala slovenske interese. Strateški interes Slovenije v okviru Evropske unije je omogočiti izboljšanje blaginje njenih državljanov, pripomoči k razvoju slovenskega gospodarstva in rasti BDP-ja, izboljšati njeno delovanje v evropskih institucijah ter pripomoči k ugledu tudi na zunanjepolitičnem področju. Za uresničevanje teh ciljev pa bo poleg rednega sodelovanja pri delu institucij Evropske unije posebno pozornost namenila nekaterim, za Slovenijo pomembnejšim področjem.

Nova strategija za prihodnji razvoj

Evropska unija se spoprijema z vrsto izzivov, vključno z globalno gospodarsko in finančno krizo, pomanjkanjem virov ter demografskimi in podnebnimi spremembami. Ob zagotovitvi uspešnega izhoda iz krize in zmanjševanju socialnih razlik mora nova strategija razvoja Evropske unije zagotoviti tak okvir delovanja, ki bo zagotavljal uspešen prehod v konkurenčno in okoljsko učinkovito družbo.

Hiter izhod iz gospodarske in finančne krize je nujen, ustrezne izhodne strategije pa morajo biti oblikovane tako, da v čim krajšem času spodbudijo gospodarsko dejavnost in zagotovijo postopno odpravo makroekonomskih neravnovesij. Hkrati morajo slediti ciljem razvojnih strategij v državah in prednostnim nalogam, potrebnim za dolgoročni razvoj, ki se kažejo v aktualni razpravi o novi razvojni strategiji.

Slovenija se pri načrtovanju nove strategije razvoja Evropske unije zavzema za celovitost politik na evropski ravni in ravneh posameznih držav ter usklajeno vzpostavitev finančnih in vsebinskih okvirov. Tudi v prihodnje se bo zavzemala za doseganje ključnih strateških ciljev Evropske unije, to je spodbujanje trajnostnega razvoja gospodarstva, izboljšanje njegove konkurenčnosti ter dvig kakovosti in varnosti življenja državljanov. Prihodnji strateški model evropskega trajnostnega razvoja z uravnoteženimi tremi razvojnimi komponentami (gospodarstvo, sociala, okolje) mora temeljiti na ustvarjalnosti, inovativnosti in trikotniku znanja ter vključevati nujne strukturne spremembe, saj bo le tako mogoč prehod v okoljsko učinkovito in socialno pravično družbo. Posebno pozornost je treba nameniti tudi stalnemu zagotavljanju učinkovitosti delovanja notranjega trga kot temeljnega podjetniškega okolja še zlasti za mala in srednje velika podjetja, ki precej prispevajo h gospodarski rasti ter ustvarjanju novih delovnih mest in blaginje.

Soočanje s podnebnimi spremembami

Slovenija si bo v procesu, ki sledi podnebni konferenci v Kobenhavnu, prizadevala za globalne, ambiciozne in celovite rešitve glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov za obdobje po letu 2012. V Evropski uniji se bo na tem področju zavzemala za hkratno odpravljanje globalnih problemov in upoštevanje gospodarskih in okoljskih posebnosti držav članic, kot je Slovenija. Tako si bo prizadevala za rešitve, ki omogočajo spodbudno, predvidljivo in varno ekonomsko okolje za evropska podjetja in doseganje dogovorjenih okoljskih ciljev ter prispevajo k večji varnosti v mednarodni skupnosti.

Pregleden, učinkovit in razvojno naravnani proračun Evropske unije

Slovenija se zavzema za celovito in temeljito reformo proračuna Evropske unije in sistema njegovega financiranja, saj njegove sedanje značilnosti ne podpirajo več dovolj glavnih skupnih prizadevanj in ciljev Unije. Reforma mora omogočiti nadaljnje prestrukturiranje proračuna, zadostno financiranje aktualnih in prihodnjih političnih ciljev Evropske unije ter hkrati zagotoviti vzdržnost javnih financ tudi ob nadaljnjih širitvah.

Prihodnji proračun, v katerem se morajo jasno kazati tudi ključni strateški dokumenti Evropske unije, mora biti bolj razvojno usmerjen, več sredstev kot do zdaj je treba nameniti boju proti podnebnim spremembam, razvoju podeželja, zagotavljanju energetske varnosti ter izdatkom, ki so usmerjeni v izboljšanje kakovosti življenja, varnosti in splošne blaginje državljanov Evropske unije, ki omogočajo večjo prisotnost in odzivnost Unije na globalni ravni.

V okviru pogajanj o naslednji finančni perspektivi 2014+ se bo Slovenija – ob predhodno navedenih izhodiščih – zavzemala za tak proračun Evropske unije, ki bo Uniji kar najbolj omogočal spoprijemanje z aktualnimi in prihodnjimi izzivi, Sloveniji pa zagotavljal kar najboljši trajnostno naravnani razvoj.

Krepitev območja varnosti, pravice in svobode

S sprejetjem Stockholmskega programa decembra 2009 so bile postavljene smernice za delo Evropske unije na področju pravosodja in notranjih zadev za obdobje 2010–2014. Ob njegovem izvajanju bo Slovenija še posebno pozornost namenila dvigu kakovosti sprejete zakonodaje, predlogom aktov na področju notranje varnosti in oblikovanju, ki bodo upoštevali vse njegove vidike in bodo imeli sinergijske učinke za države, njihova gospodarstva in trge dela ter same priseljence. Hkrati z izboljšanjem upravljanja zunanje meje držav članic EU, predvsem z uvajanjem novih tehnologij, je treba osebam, ki imajo za to zakonit razlog, ter tudi tistim, ki potrebujejo mednarodno zaščito, omogočiti vstop na ozemlje EU. Zagotoviti jim je treba tudi objektivno in hitro obravnavo pred pristojnimi organi. Slovenija velik pomen pripisuje tudi varstvu človekovih pravic v kazenskih postopkih in olajšanju vsakdanjega življenja državljank in državljanov, zlasti na področju družinskega prava.

Podpora širitvi Evropske unije in zahodni Balkan

Podpora procesu širitve Unije ostaja prednostna naloga slovenskega delovanja v Evropski uniji. Za Slovenijo je še posebej pomembna širitev na države zahodnega Balkana. Slovenija bo tej regiji še naprej namenjala pozornost na bilateralni in multilateralni ravni. Glede na to bo v institucijah Evropske unije glavni cilj Slovenije zagotoviti, da se proces širitve nadaljuje, saj lahko pomembno prispeva k izvajanju reform, trajnostnemu razvoju in stabilnosti v tej regiji.

Pri procesu širitve na zahodni Balkan je posebnega pomena krepitev gospodarskega sodelovanja in odpiranja trgov držav te regije. Projekti, usmerjeni v krepitev in olajšanje stikov med ljudmi, kulturno sodelovanje, nadaljevanje izvajanja projekta vizumske liberalizacije za vse države regije, spodbujanje regionalnega sodelovanja, mobilnosti, nadaljevanje priprave transportne pogodbe med EU in državami zahodnega Balkana ter ustanavljanje štipendijskih skladov pomembno prispevajo k pripravi zahodnega Balkana na članstvo v Evropski uniji. Za države te regije dobrososedski odnosi ostajajo ključni za izpolnjevanje meril za pristop k Evropski uniji.

Krepitev vloge Evropske unije v svetu

Slovenija je zgodovinsko in geografsko povezana s sredozemsko in vzhodnoevropsko soseščino Evropske unije, zato je zainteresirana za celovito krepitev odnosov med Evropsko unijo in državami evropske sosedske politike. Menimo, da se lahko evropska sosedska politika kot celota krepi in utrjuje le kot skupek dveh močnih in prepoznavnih razsežnosti: južne z delovanjem Unije za Sredozemlje in vzhodne z ambiciozno zastavljenim Vzhodnim partnerstvom. V okviru Unije za Sredozemlje si bomo prizadevali za uveljavitev Evromediteranske univerze (EMUNI) kot izvirnega projekta Unije za Sredozemlje, kar bo prispevalo k poglabljanju medkulturnega dialoga, mobilnosti ter vzpostavitvi evromediteranskega območja visokega šolstva in raziskovanja. Pri vzhodni dimenziji je pomembno, da se državam Vzhodnega partnerstva ponudijo mehanizmi in instrumenti, ki so bili določeni pri njegovi vzpostavitvi.

Evropska unija temelji na spoštovanju temeljnih človekovih pravic, za promocijo katerih si prizadeva tudi v svoji skupni varnostni in zunanji politiki.

Posebna vprašanja Slovenije – prispevek k raznolikosti Evropske unije

Vsaka država članica je edinstvena in skuša s svojimi posebnimi pogledi prispevati k delovanju Unije. V prihodnjem obdobju želi tudi Slovenija na svojih pomembnih področjih predstaviti svoje interese in delovati njim v prid.

Slovenija si bo na ravni Evropske unije prizadevala za gospodarsko in okoljsko sprejemljive rešitve, prilagojene posebnostim slovenskega fizičnega in socialnega prostora, ki bodo upoštevale razpršeno poselitev, reliefno razgibanost in pokrajinsko raznolikost ter visoko stopnjo biotske raznovrstnosti Slovenije.

Slovenija si bo kot država, ki ima zaradi svojih naravnih danosti enega najvišjih deležev območij s težjimi pogoji za kmetijsko dejavnost in eno najslabših agrarnih struktur v Evropski uniji, prizadevala za primerno raven in obliko spodbud za ohranjanje in razvoj trajnostnega kmetijstva ter s tem za ohranjanje poseljenosti in vitalnosti podeželskih območij.

Slovensko ribištvo ima s svojimi posebnimi lastnostmi, za katere je značilen mali priobalni ribolov, kljub majhnemu prispevku k nacionalni ekonomiji pomembno vlogo pri ohranjanju pomorske tradicije in narodne identitete. Slovenija tudi ni vključena v noben režim ribolovnih kvot. Zaradi dolgoročnega ohranjanja in trajnostnega upravljanja ribolovnih virov bo Slovenija podprla reformo skupne ribiške politike Evropske unije ter si prizadevala za upoštevanje posebnih lastnosti majhnih ribiških sektorjev ter regionalnih posebnosti ribištva, še posebej ribištva v Sredozemlju.

Slovenija kot tranzitna država bo posebno pozornost namenila vseevropskemu prometnemu omrežju (TEN-T) in se zavzemala za ohranitev sedanjih prednostnih projektov, v katere je Slovenija tudi vključena. V tem okviru bo posebna pozornost namenjena predlaganim novim načinom pri varovanju okolja, načinom prevoza, multimodalnosti, boljšemu upravljanju infrastrukture in financiranja.

Po preteklih težavah pri oskrbi s plinom morajo biti Unija in njene države članice pripravljene z jasnimi in učinkovitimi načrti za izredne razmere, ki vključujejo vse zainteresirane strani in v celoti upoštevajo evropsko razsežnost vsake večje motnje. Za Slovenijo kot uvoznico zemeljskega plina z majhnim trgom je pomembno, da se pri doseganju infrastrukturnih standardov, ki bi zagotavljali učinkovit odziv na take krize, upošteva tudi regionalna raven oziroma sodelovanje s sosednjimi državami članicami.

Kot državi, ki ji je bil dodeljen sedež ene od institucij Evropske unije – Agencije za nadzor energetskih regulatorjev, bo Slovenija v prihodnjem 18-mesečnem obdobju poskrbela za optimalne pogoje za njeno delovanje.

Knjižni založniki v majhnih jezikovnih skupnostih Evropske unije, kot je slovenska, se spoprijemajo s številnimi težavami pri izdajanju knjig. Zato si bo Slovenija prizadevala, da se kot eden od mogočih ukrepov za izboljšanje položaja založnikov knjig v jezikih z majhnim številom govorcev vzpostavi možnost za odobritev ničelne stopnje DDV-ja na knjigo kot splošnega ukrepa, ki bi prispeval k jezikovni in kulturni raznolikosti, podprl ustvarjalnost ter izboljšal dostopnost knjig bralcem. Še posebej bi bil tak ukrep smiseln pri majhnih jezikovnih skupnostih, saj ne izkrivlja konkurence na notranjem trgu.

Slovenija si bo prizadevala za dosledno upoštevanje Lizbonske pogodbe in Listine o temeljnih pravicah, ki določata, da EU temelji tudi na spoštovanju človekovih pravic, vključujoč pravice pripadnikov tradicionalnih narodnostnih, etničnih in jezikovnih manjšin.

Kot članica EU se bo zavzemala, da bo EU spoštovala, ohranjala in razvijala jezikovno in kulturno raznolikost ter večjezičnost.

PREDNOSTNE NALOGE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DELO V SVETU V OBDOBJU JANUAR 2010–JUNIJ 2011

HORIZONTALNE ZADEVE

Institucionalne zadeve

Na področju institucionalnih zadev se bodo nadaljevala pogajanja o izvajanju Lizbonske pogodbe. Do konca leta 2011 se predvideva sprejetje vrste zakonodajnih aktov in drugih ukrepov, ki bodo omogočili učinkovito izvajanje politik EU na podlagi te pogodbe. Slovenija podpira vzpostavitev novih institucij organov in teles ter vzpostavitev okvira, ki bo omogočil uporabo novega postopka odločanja EU na novi pravni podlagi.

V luči novih določb Lizbonske pogodbe, ki je prvič formalno vključila nacionalne parlamente v sprejemanje odločitev na ravni Evropske unije, bo Republika Slovenija namenila pozornost poglobljeni vlogi Državnega zbora. Tako bo ta pri svojem delu učinkovito nadzoroval delo Vlade in zagotavljal njeno odgovornost pri obravnavi zadev EU. Hkrati pa bo prispeval k dobremu delovanju EU predvsem z zagotavljanjem spoštovanja načela subsidiarnosti v skladu s postopki iz Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti; s sodelovanjem v mehanizmih ocenjevanja politik Unije na področju svobode, varnosti in pravice; v postopkih za spremembe Pogodb ter pri prošnjah za pristop. Z namenom uveljavitve vloge nacionalnih parlamentov v ustroju EU bo Državni zbor aktivno sodeloval pri medparlamentarnem sodelovanju med nacionalnimi parlamenti in z Evropskim parlamentom.

Slovenija prednostno podpira sprejetje ukrepov za izvajanje ekonomske in monetarne politike EU, kakršne predvideva nova pogodba, ukrepov pri politiki (kontrole) nadzora zunanje meje, azila in priseljevanja ter ukrepov za vzpostavitev upravnega sodelovanja za poglavje območja svobode, varnosti in pravice ter evropskega državljanstva. Slovenija bo dejavno sodelovala pri vzpostavitvi in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje ter pri sprejetju zakonodajnih in drugih aktov, ki bodo omogočili učinkovito izvajanje skupne zunanje in varnostne ter skupne varnostne in obrambne politike, kakor jih predvideva nova pogodba.

Slovenija si bo prizadevala za učinkovito in konstruktivno zastopanje svojih interesov v vseh institucijah EU. V ta namen bo posvetila veliko pozornost učinkovitemu sistemu priprave in zagovarjanja usklajenih domačih stališč. Prizadevala si bo tudi za zagotavljanje pogojev za delovanje svojih državljanov v vseh institucijah EU. Pri tem se bo zavzemala za ustrezno zastopanost zaposlenih slovenskih državljanov, vključno s položaji na višjih ravneh. Kar najbolj bo izkoriščala tudi možnost začasnih napotitev strokovnjakov v institucije.

Celovit pregled proračuna EU

Kar zadeva proračun EU, se Slovenija zavzema za njegovo celovito in temeljito reformo, skupaj s sistemom njegovega financiranja, saj meni, da njegove sedanje značilnosti ne podpirajo več zadosti glavnih skupnih ambicij in ciljev EU. Za doseganje trajnostnega razvoja in prehoda v nizkoogljično družbo bo treba zagotoviti večjo skladnost med proračunom EU in ključnimi razvojnimi dokumenti EU, o prenovi katerih se države članice že pogovarjajo oziroma bodo šele začele razpravljati.

Slovenija podpira večjo razvojno usmerjenost proračuna EU. Pri tem se razvojna usmerjenost ne razume zgolj kot povečevanje konkurenčnosti, se pravi izdatkov, ki neposredno podpirajo lizbonsko strategijo, temveč mnogo širše. Več sredstev je treba nameniti tudi za tiste izdatke v drugih postavkah proračuna, ki so usmerjeni v izboljšanje kakovosti življenja in varnosti ter v splošno dobro državljanov EU. Zaradi naraščajočih globalnih izzivov, še zlasti izzivov v okolici EU na eni strani in velike potencialne vloge EU kot celote v svetu na drugi strani, morajo k splošnim okvirom razvoja prispevati tudi zunanjepolitični ukrepi, ki so v obstoječem proračunu združeni v naslovu »EU kot globalna partnerica«.

Reforma bi tako morala prispevati k povečanju deležev t.i. »lizbonskih sredstev«, razvoja podeželja ter sredstev, namenjenih krepitvi državljanstva, svobode, varnosti in pravice v proračunu EU. Delež kohezijskih sredstev bi moral biti vsaj ohranjen na ravni obstoječe perspektive. Delež sredstev, namenjen neposrednim plačilom in tržnim intervencijam v Skupni kmetijski politiki, naj bi se prilagodil tako, da bo učinkovito uresničevanje ciljev te politike še vedno mogoče. V primeru postopnega zmanjšanja sredstev prvega stebra Skupne kmetijske politike bi se to zmanjšanje moralo nadomestiti s postopnim uvajanjem obveznega nacionalnega sofinanciranja. Na drugi strani pa bi za politiko razvoja podeželja moralo biti zagotovljenih več sredstev EU.

Z omenjenimi spremembami pri izdatkih bi proračun EU več prispeval k skupnim ambicijam in ciljem EU. Tako bi bilo mogoče doseči zastavljene razvojne cilje tudi ob ohranjanju obstoječega sorazmernega obsega proračuna EU. Če pa se prej predstavljene reforme ne bi izpeljale, bo treba v podporo tem ciljem povečati izdatke proračuna EU.

Reforma sistema prihodkov je neločljivi del celovite pregleda proračuna EU. Slovenija se zavzema za poenostavitev sistema financiranja in za odpravo vseh korekcijskih mehanizmov, prepletenih v sistemu financiranja EU. Če pa se to izkaže kot neizvedljivo, si prizadeva za uvedbo takšnega mehanizma financiranja proračuna EU, s katerim bi se razprava o proračunskih izdatkih razbremenila teženj držav članic po ohranjanju neto finančnih tokov, kar bi omogočalo pregledno in ciljno usmerjeno reformo izdatkov.

Lizbonska strategija po letu 2010

Slovenija dejavno sodeluje v razpravi o prihodnosti lizbonske strategije oziroma o novi razvojni strategiji po letu 2010. V svojem prispevku se želi odzvati na že obstoječe presoje in ocene dosežkov in slabosti prenovljene lizbonske strategije iz leta 2005, hkrati pa ostaja zavezana nadaljevanju strukturnih reform v prid trajnostnega razvoja in socialne kohezije. Pri oblikovanju nove razvojne strategije si prizadeva za odpravo slabosti sedanjega sistema upravljanja strategije za rast in delovna mesta ter se zavzema za oblikovanje enotnega razvojnega strateškega dokumenta namesto množice dokumentov in politik, ki ne prinašajo pravega rezultata. Poudarja potrebo po bolj usklajeni in povezani razpravi o izvajanju zastavljenih ukrepov in doseganju ciljev nove razvojne strategije, zato predlaga, da se okrepi vloga Sveta za splošne zadeve. Prav tako v svojem prispevku poudarja, da je potrebna celovitost politik na nacionalnih ravneh ter usklajen razvoj finančnih in vsebinskih okvirov. Pri tem opozarja, da morata reforma proračuna EU in nova finančna perspektiva bolj podpirati zastavljene ukrepe in izvajanje lizbonske strategije.

Strategija trajnostnega razvoja EU

Zaradi racionalizacije, optimizacije in sinhronizacije ključnih strateških dokumentov na ravni EU si bo Slovenija prizadevala za združitev strategije trajnostnega razvoja in lizbonske strategije in ne le za zagotavljanje njune večje sinergije. Države članice se strinjajo, da je med strategijama potrebno boljše povezovanje, večja koherentnost ter natančneje določena vloga in mesto vsake, a zagovarjajo njuno ločenost, pri čemer za strategijo trajnostnega razvoja predlagajo utrditev njene krovne vloge, dolgoročne naravnanosti in vključenosti njenih ciljev v sektorske politike. Poudarjajo tudi potrebo po izboljšanju upravljanja te strategije. Slovenija meni, da je treba uveljavljati povezovanje v izhodišču z boljšo vključitvijo procesov strateškega načrtovanja ter teritorialne dimenzije razvoja. Zato priporoča, da Svet in Komisija pri organizaciji razprav o prihodnosti lizbonske strategije in strategije trajnostnega razvoja EU ter drugih presečnih strategij tesneje povežeta forume, odgovorne za strateški premislek. Tako bo že med pripravo strateških dokumentov olajšano poenotenje ciljev in vzpostavitev smiselne hierarhije med strategijami ter ne nazadnje preslikava prednostnih nalog in ključnih ciljev EU v proračun.

Podnebne spremembe

Prehod v nizkoogljično družbo in zmanjševanje odvisnosti od fosilnega goriva je razvojna pot, ki jo je izbrala Slovenija. Ker podnebne spremembe zahtevajo skladne ukrepe za zmanjševanje izpustov in za prilagajanje nepovratnim procesom v vseh sektorskih politikah, si bo prizadevala za ustrezno vključevanje teh ukrepov zlasti v prometno, stanovanjsko, energetsko, kmetijsko, raziskovalno in kohezijsko politiko EU.

Poleg tega si bo prizadevala za sprejetje izvedbenih aktov podnebno-energetskega svežnja (sprejet decembra 2008, začne se izvajati 2012), ki bodo čim bolj upoštevali posebnosti slovenskega gospodarskega, energetskega in upravnega sistema ter okoljsko neokrnjenost rešitev. V tem okviru si želimo, da se dražba pravic iz sheme za trgovanje z izpusti toplogrednih plinov ureja na način, primeren manjšim sistemom upravljanja, brez prevelikih administrativnih bremen. Glede ukrepov za zaščito slovenskega gospodarstva pred uhajanjem ogljika želimo, da so vsi morebitno ogroženi sektorji vključeni na seznam EU. Kar zadeva pravila za dodeljevanje brezplačnih pravic pa želimo, da se upoštevajo posebnosti sestave slovenskega industrijskega in energetskega sektorja.

V pogajanjih o doseganju novih ciljev EU glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, ki bodo sledila sklenitvi novega mednarodnega podnebnega sporazuma, si bo Slovenija prizadevala, da bo pri sprejetih rešitvah upoštevana primerljiva in pravična razporeditev stroškov dodatnih bremen med države članice EU. Dober primer tega je že omenjeni, decembra 2008 sprejeti podnebno-energetski sveženj. Slovenija pričakuje, da bodo igrali pomembno vlogo merila razvitosti in sposobnosti plačila ter možnost upoštevanja ponorov. V pogajanjih za upoštevanje ponorov pri določitvi novih ciljev zmanjšanja izpustov si bo Slovenija prizadevala za ustrezno metodo obračunavanja rabe tal, spremembo rabe tal in gozdarstva (LULUCF). Po njenem mnenju je ustrezna taka metoda obračunavanja, ki ne bo dopuščala, da bi se preteklo dobro gospodarjenje z gozdovi lahko štelo kot izpust in ne kot ponor. V pogajanjih glede delitev bremen javnofinančne pomoči državam v razvoju si bo Slovenija prizadevala, da EU prispeva svoj pravični delež. Posebne rešitve bo treba najti tudi za hitro rastoči tranzitni in domači cestni promet.

Glede prilagajanja na podnebne spremembe se bo Slovenija na ravni EU zavzemala za sprejetje skupne strategije EU ter za regionalno povezovanje in ustanavljanje regionalnih centrov na območjih s podobnimi podnebnimi spremembami. V zvezi s tem so za Slovenijo pomembna zlasti področja: kmetijstvo; trajnostno in celostno upravljanje vodnih virov za proizvodnjo hidroenergije, preprečevanje poplav, zagotavljanje vode za bogatenje nizkih pretokov in ohranjanje okoljske funkcije ter zagotavljanje vode za druge potrebe; trajnostna raba in ohranjanje naravnega bogastva, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter ekosistemskih uslug z ukrepi in politikami, ki omogočajo boljšo odpornost ekosistemov zoper podnebne spremembe, in vloga biotske raznovrstnosti v celovitih ukrepih prilagajanja; trajnostno gospodarjenje z gozdnimi ekosistemi za zagotavljanje njihove okoljske funkcije in vira biomase, lesa za izdelke, ki skladiščijo ogljik, in ponora ogljika; prostorsko načrtovanje kot eden izmed pomembnih preventivnih instrumentov za prilagajanje podnebnim spremembam – povezano načrtovanje prostorskega in urbanega razvoja.

Pri presoji skupne kmetijske politike po letu 2013 bo treba proučiti potrebo po vzpostavljanju ugodnih razmer za prilagajanje kmetijstva in podeželja. Za učinkovito prilagajanje in uvajanje novih tehnologij, ki bodo prispevale k blažitvi posledic, pa tudi k dolgoročni vitalnosti kmetovanja, bodo potrebne naložbe in pospešeno načrtovanje, ki bodo presegali zmogljivost posameznih kmetij. Pomembna bo tudi vloga javnih organov pri podpori in lajšanju izvajanja politike za prilagajanje podnebnim spremembam.

Energetska varnost

Raznovrstnost tranzitnih poti in virov ključnih energentov – energetske krize 2006–2009 so pokazale na nestanovitnost obstoječih tranzitnih poti predvsem zemeljskega plina, ki vse bolj postaja eden najpomembnejših virov proizvodnje električne in toplotne energije v EU. Zato je treba v srednjeročni perspektivi zagotoviti nadaljnjo politično podporo uresničitvi alternativnih tranzitnih poti ključnih energentov (surova nafta in zemeljski plin) v EU. Slovenija v obstoječem dialogu znotraj EU zagovarja stališče, da je treba podpreti vse projekte (ob upoštevanju ustrezne zakonodaje EU), ki bi lahko prispevali k povečanju alternativnih tranzitnih poti v EU. Prizadeva si zlasti za uresničitev projekta Južni tok, ki bo zagotovil dodatne zmogljivosti zemeljskega plina ob izvedbi novega plinskega koridorja Ruska federacija–EU.

Drugi ključni vidik je raznovrstnost virov energije, ki narekuje potrebo po izvedbi projektov novih energetskih koridorjev (pri tem je pomemben predvsem t.i. Južni koridor), pa tudi zagotovitev infrastrukturnih zmogljivosti za dobavo alternativnega goriva, s čimer bi se bistveno povečala energetska varnost EU. V tem smislu velja poudariti plinske (LNG) terminale, s katerimi si ta lahko zagotovi neodvisne (alternativne/dodatne) vire zemeljskega plina. Slovenija takšne infrastrukturne projekte podpira, vendar morajo povsem ustrezati okoljski zakonodaji EU.

Zunanja energetska politika – glede energetike in energetske varnosti je v zadnjih letih zaznati povečano medsebojno odvisnost dobaviteljev, tranzitnih držav, odjemalcev in ključnih institucionalnih zasebnih subjektov. Pričakovati je, da se bo takšna medsebojna odvisnost le še poglabljala, kar članicam in celotni EU narekuje potrebo po razvijanju in izvajanju učinkovite zunanje energetske politike, osrednji cilj katere mora biti zagotavljanje nemotene dobave zadostnih količin osrednjih energentov iz različnih virov in po dostopni ceni. V tem smislu si bo Slovenija še naprej prizadevala za graditev strateškega energetskega partnerstva z Rusko federacijo kot osrednjo dobaviteljico ključnih (tekočih) energentov celotni EU. Nujni pogoj takšnega partnerstva so vodenje odprtega dialoga z Rusko federacijo, vključevanje v delovanje skupnih institucionalnih mehanizmov (sistemi zgodnjega opozarjanja ipd.) in iskanje skupnih interesov vseh vpletenih.

Pri tem mora Skupnost okrepiti svoje zunanje energetske odnose z državami bližnjega sosedstva (predvsem s tranzitnimi državami Vzhodne Evrope) in Srednje Azije (Kaspijski bazen), saj so ta območja ključna za nemoten tranzit energentov (Vzhodna Evropa, Kavkaz) in povečanje raznovrstnosti virov (predvsem Srednja Azija). Mehanizem vzhodnega partnerstva, ki se vzpostavlja in vključuje tudi energetsko varnost, je lahko učinkovit okvir delovanju Skupnosti predvsem do prve skupine držav.

Prihodnost kohezijske politike

Slovenija ocenjuje kohezijsko politiko kot eno osnovnih in ključnih za uspešno delovanje EU. Izkazuje namreč visoko evropsko dodano vrednost po vseh bistvenih merilih, in to glede ciljnih območij in EU kot celote. Dosedanje izkušnje pri izvajanju kohezijske politike kažejo, da je uspešna, saj daje oprijemljive in merljive rezultate, zato se zavzemamo za ohranjanje močne vloge te politike tudi v naslednjem programskem obdobju. Pri tem bo Slovenija namenila posebno pozornost prehodnim ureditvam, ki bodo minimizirale statistični problem in hkrati ohranjale ustrezen motivacijski mehanizem za ciljna območja. Ob tem si bo prizadevala za okrepitev teritorialnega sodelovanja, ki ga ocenjuje kot pomembno orodje za krepitev razvojnih sinergij območij in doseganje vseh treh vidikov kohezije – gospodarskega, socialnega in teritorialnega.

Makroregionalne strategije

Slovenija meni, da so razprave o makroregionalnih strategijah v EU smiselne le, če prinašajo dejansko dodano vrednost. Slovenija je kot alpska, sredozemska in podonavska država na stičišču različnih potencialnih interesnih makroregij, zato je odprta za tiste makroregionalne povezave, ki utrjujejo njen strateški položaj, omogočajo večje razvojne možnosti ter učinkovitejše izvajanje skupnih politik. Tovrstne strategije morajo biti tudi finančno in institucionalno nevtralne, njihovo izvajanje pa ne bi smelo vplivati na spremembe obstoječih struktur in postopkov za izvajanje finančnih instrumentov EU.

Na tej podlagi Slovenija podpira sprejetje Strategije EU za Podonavsko regijo, saj nam je kot državi podonavskega bazena v interesu dejavno sodelovati pri izvajanju te strategije. Slovenija je namreč v prostoru, ki vključuje države Srednje, Jugovzhodne in Vzhodne Evrope, zainteresirana zlasti za sodelovanje na gospodarskem področju, pri razvoju prometnih in energetskih koridorjev, ki potekajo tudi čez naše ozemlje, ter na področju varovanja okolja. Nenazadnje je Slovenija pomembno stičišče podonavskega bazena s Sredozemljem.

MAKROEKONOMSKA VPRAŠANJA

Makroekonomska politika in Evropska monetarna unija (EMU)

Izhodne strategije in kakovost javnih financ – gospodarstvo EU in evrskega območja bo po napovedih v letih 2010–2011 postopoma izšlo iz gospodarske in finančne krize. Okrevanje bo razmeroma počasno in dolgotrajno, zato sta nujna zgodnja razprava in usklajeno ravnanje pri postopnem umiku kriznih ukrepov in normalizaciji javnih financ. Slovenija meni, da mora izhodna strategija iz trenutne gospodarske in finančne krize v čim krajšem času oživiti gospodarstvo in zagotoviti postopno odpravo makroekonomskih neravnovesij. Ob upoštevanju socialnih in okoljskih vidikov razvoja mora izhodna strategija omogočati postopno povečevanje potencialne rasti. Države naj umaknejo javnofinančne spodbude glede na lastni tempo okrevanja. Pri tem je ključna fiskalna konsolidacija, ki mora zagotoviti dolgotrajno vzdržnost javnih financ in izboljšanje njihove kakovosti. Celovite izhodne strategije naj se oblikujejo tudi v skladu s spremenjenim Paktom stabilnosti in rasti.

Strukturne reforme kot širši okvir izhodnih strategij – za ohranjanje makroekonomske stabilnosti ob nenehnem spreminjanju okoliščin, ki jih prinaša gospodarski razvoj, so nujne tudi strukturne prilagoditve, ki naj povečajo zaposlenost in storilnost. Strukturni ukrepi naj bodo širši okvir izhodne strategije in naj določijo razvojne prednostne naloge. Te morajo opredeliti smer, kamor si v obdobju po krizi želimo, in cilje, ki jih želimo doseči. Z drugimi besedami, celovite izhodne strategije so pravzaprav priložnost in izziv za krepitev obstoječih dejavnikov rasti in za oblikovanje novih, ki bodo povečali konkurenčnost EU po novem evropskem razvojnem modelu s posebnim poudarkom na podnebnih spremembah.

Na evropski ravni se postopno oblikuje vse bolj prevladujoče splošno prepričanje, da so zdajšnji izzivi davčne politike »nerazdružljivo povezani« s strukturnimi. Celovitost izhodnih strategij pravzaprav temelji na izvedbi strukturnih reform z ugodnimi učinki na strukturno zaposlenost in potencialno rast, vključno z reformami trga dela in pozitivnimi dolgoročnimi učinki na naložbe. Zato ima krepitev nacionalnih proračunskih okvirov izjemen pomen. Za sidranje pričakovanj in postopno krepitev zaupanja Slovenija pričakuje, da bi se celovite izhodne strategije oblikovale v proračunski ureditvi EU, kakor jo določa spremenjeni Pakt stabilnosti in rasti. Naša država podpira njegovo dosledno spoštovanje in nadaljnjo uporabo. Posebna pozornost naj bo namenjena povezavi med nacionalnimi proračunskimi okviri, fiskalnimi izhodnimi strategijami in strategijo javnofinančne konsolidacije v srednjeročnem obdobju. Glede na pričakovano, razmeroma dolgotrajno okrevanje zaposlenosti v primerjavi z doseženo ravnjo pred krizo bo namreč lotevanje izzivov na trgu dela ključno v povezavi z vzdržnostjo javnih financ in potencialno rastjo.

Finančne storitve in prosto gibanje kapitala

Izhod iz krize mora podpreti tudi finančni sektor, ki mora biti obnovljen in sposoben vzdrževati raven posojil brez državne pomoči. Za finančno stabilnost je predlagan sveženj ukrepov za okrepitev nadzora nad finančnim sistemom v EU na makro- in mikroekonomski ravni. Slovenija si bo prizadevala, da bodo sprejete takšne rešitve, ki bodo zagotavljale kar najboljše razmerje in pristojnosti posameznih institucij tega nadzora, da bo sveženj ukrepov čim prej sprejet ter da bo novi sistem začel čim prej delovati in zagotavljati večjo stabilnost finančnega sistema v EU. Hkrati je potrebna reforma nadzornih sistemov na globalni ravni, o kateri se je razprava že začela, posebno v skupini G20, pri čemer si Slovenija prizadeva, da bi EU nastopala z enotnim glasom in da bi bila stališča dosledno formalno usklajena v EU.

Za učinkovito delovanje novih nadzornih institucij bo treba spremeniti tudi številne sektorske zakonodajne akte. Slovenija se bo še naprej zavzemala za napredek pri ključnih zakonodajnih predlogih, ki bodo omogočili ustrezno delovanje čezmejnih finančnih skupin in nadzor nad njimi ter rešitev vprašanja delitve bremen v finančnih krizah. Prav tako bo podpirala napredek na tistih področjih maloprodajnih finančnih storitev, ki prinašajo korist potrošnikom v EU.

Obdavčitev

Boj proti davčnim goljufijam na ravni Skupnosti – Slovenija tako kakor večina držav članic podpira predvsem delo pri vseh ukrepih za boj proti davčnim goljufijam. Slednje so pogosto pri poslih, ki potekajo v več državah članicah. Zato je nujno vzpostaviti skupne sisteme tega boja in predvsem ustrezno medsebojno obveščanje davčnih organov držav članic, s čimer bi zajezili davčne utaje in goljufije, ki jih veliko stanejo zaradi izpada davčnih prihodkov (po strokovni literaturi v višini 2 do 2,5% BDP).

V naslednjem letu naj bi se zaključila obravnava predloga Direktive v zvezi z neobvezno in začasno uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobavo nekaterega blaga in storitev, dovzetnih za goljufije, ki jo Slovenija podpira. Ukrep je neposredno povezan z bojem proti davčnim goljufijam, ki se osredotoča na nekatere sektorje ali blago, pri katerih so goljufije mogoče.

V zvezi z bojem proti goljufijam naj bi se v naslednjem letu predvidoma nadaljevala razprava o predlogu Direktive o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede davčne utaje, povezane s čezmejnimi transakcijami.

Vzajemna pomoč držav članic na davčnem področju – področje je tesno povezano z ukrepi Skupnosti proti davčnim goljufijam in utajam. Med pomembnejšimi zakonodajnimi predlogi EU v zvezi s tem so predlogi Uredbe o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost, Direktive o vzajemni pomoči pri izterjavi davkov in Direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja. Slovenija podpira cilje vseh treh.

Davek na dodano vrednost (DDV) – pri ureditvi pravil Skupnosti glede davka na dodano vrednost se bo v naslednjem letu nadaljevala obravnava predlogov Direktive o davku na dodano vrednost v zvezi z obravnavo zavarovalnih in finančnih storitev, Uredbe o izvedbenih ukrepih za to direktivo in Direktive o skupnem sistemu davka na dodano vrednost v zvezi s pravili glede izdajanja računov, ki jih Slovenija podpira.

Če bo dana pobuda v Svetu, bo Slovenija podprla prizadevanje za ponovno odprtje razprave o obdavčenju poštnih storitev z davkom na dodano vrednost na ravni Skupnosti.

Sporazumi s tretjimi državami o obdavčenju – Slovenija podpira sklenitev tovrstnih sporazumov, saj so namenjeni preprečevanju finančnih goljufij in zaščiti finančnih interesov Skupnosti.

Letni proračun

V letu 2010, ko bo potekalo sprejemanje proračuna EU za leto 2011, si bo Slovenija prizadevala za sestavo proračuna, ki sledi zdaj veljavnemu medinstitucionalnemu dogovoru o večletnem finančnem načrtu. Vsebinsko bo namenila posebno pozornost sredstvom za kohezijsko in strukturno politiko ter politiko razvoja podeželja. V splošnem bo zagovarjala takšen obseg proračuna EU, ki bo hkrati omogočil nemoteno izvajanje vseh politik in vplačevanje v proračun EU skladno z dejanskimi potrebami po plačilih.

Carinska unija

V prihodnjem obdobju bo za Slovenijo pomembno sodelovanje na ravni EU predvsem pri končni pripravi osnutka akta Evropske komisije (izvedbene uredbe) za izvajanje posodobljenega carinskega zakonika Skupnosti. Sprejetje tega izvedbenega akta Komisije je začrtano v letu 2010, po opravljenem pregledu v Svetu in EP.

Slovenija bo dejavno sodelovala v razpravi o spremembah Uredbe 1383/2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice. Glede zaščite pravic intelektualne lastnine bo Slovenija dejavno podpirala sprejetje rednih letnih delovnih načrtov Skupnosti za carino.

Kar zadeva krepitev nadzora mednarodne dobavne verige, bo Slovenija predvsem močno podpirala sklenitev dogovora med EU in ZDA o medsebojnem priznavanju varnostnih carinskih sistemov, podobne dogovore pa je treba sprejeti še z Japonsko in Kanado. Prav tako bo naša država sodelovala pri oblikovanju sporazumov o carinski varnosti z Rusko federacijo in Belorusijo ter v pogajanjih v zvezi s sporazumi o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah s tretjimi državami. Izhajajoč iz sklepov Sveta EU o strategiji za razvoj carinske unije, ki je bila sprejeta med slovenskim predsedovanjem Svetu EU, bo Slovenija podprla sprejemanje načrtovanih sklepov Sveta o carinskem nadzoru in pri tem dejavno sodelovala.

Na multilateralni ravni se bo Slovenija zavzemala za zaključek pogajanj v okviru Svetovne zdravstvene organizacije za novi protokol o nadzoru nedovoljene trgovine s tobačnimi izdelki, ki bo na svetovni ravni vzpostavil učinkovite ukrepe za preprečevanje nezakonite proizvodnje in trgovine tobačnih izdelkov, tako pa okrepil skrb za javno zdravje in zaščito finančnih interesov Skupnosti.

Statistika

Slovenija se bo s svojimi predstavniki na vseh ravneh dejavno vključevala v postopke odločanja ter priprave usklajevanja in sprejemanja zakonodajnih aktov v zvezi s statistiko. Prizadevala si bo za usklajevanje z vsemi zainteresiranimi stranmi že na zgodnji stopnji oblikovanja zahtev po novih statističnih podatkih.

Zavzemala se bo za polno izvajanje določil Uredbe o evropski statistiki, ki daje pravno osnovo za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike ter ponuja rešitve, s katerimi bi se lahko prožno odzvali na naraščajoče zahteve po novih statističnih podatkih na ravni EU, z upoštevanjem uresničevanja splošnega cilja zmanjšanja administrativnih bremen. To naj bi dosegli z učinkovitejšim upravljanjem evropskega statističnega sistema in z večjo prožnostjo pri pripravi evropske statistike.

PODJETNIŠTVO IN KONKURENČNOST

Notranji trg

Slovenija podpira prizadevanje EU za zagotovitev večje gospodarske rasti in konkurenčnosti EU v povezavi z izzivi, ki jih prinaša globalizacija. Vloga enotnega trga pri ustanavljanju konkurenčnih podjetij, znižanju cen, večji izbiri za potrošnike, ustvarjanju delovnih mest in povečanju privlačnosti EU za vlagatelje je odločilna. Krepitev delovanja notranjega trga, ki se bo prilagajal potrebam gospodarstva in prebivalcev EU, ki bo izkoristil prednosti globalizacije in omogočil učinkovit vsesplošni dostop do ključnih storitev, dal večjo moč potrošnikom, se odprl malim in srednje velikim podjetjem, spodbujal vlaganje v raziskave in izobraževanje ter pomagal pri ohranjanju visokih socialnih in okoljskih standardov tudi med finančno in gospodarsko krizo, ostaja temeljni cilj.

Prost pretok blaga – Slovenija podpira prizadevanje za posodobitev enotnega trga za blago – uskladitev sektorske zakonodaje z novim zakonodajnim okvirom oziroma paketom za proizvode. Pri izvajanju tega okvira se zavzema za krepitev nadzora nad proizvodi na trgu, pri čemer ima poseben pomen usklajeno vodenje nadzornih organov. Prav tako bo namenila poseben poudarek krepitvi izmenjave informacij in sodelovanja med pristojnimi nacionalnimi organi in Evropsko komisijo ter zagotovitvi lažje dostopnosti informacij o veljavni zakonodaji in zahtevah za dajanje proizvodov na trg EU. To je pomembno predvsem za mala in srednje velika podjetja.

Slovenija si prizadeva za čimprejšnje sprejetje nove Uredbe o usklajenih pogojih za trženje gradbenih proizvodov, pri čemer podpira krepitev enotnih, usklajenih pogojev za njihovo trženje in poenostavitev postopkov za dajanje na trg, ki bodo olajšali poslovanje malih in srednje velikih podjetij.

Slovenija se bo zavzemala za usklajevanje in posodabljanje principov in zahtev morebitnih novih predlogov ureditev za dajanje proizvodov na trg EU, posebej ko gre za zahteve, ki jih morajo izpolnjevati mala in srednja podjetja.

Prost pretok storitev – po mnenju Slovenije je ključnega pomena za odprtje notranjega trga storitev izvajanje direktive o storitvah. Direktiva, ki ureja prosto čezmejno opravljanje storitev na trgu EU, je pomemben element izvajanja lizbonske strategije. Pričakuje se, da bo uresničevanje njenih določb v vseh državah članicah bistveno prispevalo k odpravi posledic finančne in gospodarske krize.

Slovenija bo pozorno spremljala tudi nove pobude za odpravo ovir na specifičnih področjih storitvenih dejavnosti in se zavzemala za uravnotežena razmerja med nacionalnimi in širšimi interesi ter dobrobiti na ravni EU.

Boj proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih – Slovenija podpira hitro sprejetje prenovljene Direktive o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih. V postopku njenega sprejemanja se bo zavzemala za ureditev, po kateri plačilni rok iz pogodbe za državne organe in organe lokalnih skupnosti ni daljši od 30 dni, ter se strinja z ustreznim sankcioniranjem teh organov, ki zamujajo s plačilom. Zagovarja ureditev, ki ne bi posegala v obstoječo sestavo obligacijskih razmerij, določeno v Obligacijskem zakoniku.

Boljša zakonodaja – s pospešenim izvajanjem boljše zakonodajne politike lahko Slovenija znatno prispeva k blaženju učinkov finančne in gospodarske krize, k povečanju gospodarske rasti in zagotavljanju boljših delovnih mest.

Prednostna naloga je tako še vedno nadaljevati delovni načrt zmanjševanja administrativnih stroškov za 25 odstotkov do leta 2012, poenostaviti zakonodajo in pospešeno presojati o posledicah predpisov. Med ustreznimi ukrepi je treba poudariti ozaveščanje o usklajevanju, spremljanju, izboljševanju in pospeševanju procesa za boljšo pripravo predpisov in za spodbujanje čim zgodnejšega vključevanja zainteresirane javnosti vanjo, pa tudi stalno zbiranje predlogov za odpravo administrativnih ovir in nenehno pregledovanje predpisov z vidika preprečevanja nastajanja novih ovir.

Pravo družb – v okviru pobude Akt za mala podjetja si Slovenija prizadeva za hitro sprejetje statuta evropske zasebne družbe, saj gre za pomembno evropsko pridobitev za mala in srednje velika podjetja s pomembnim prispevkom k oblikovanju poslovnega okolja, ki bo olajšalo čezmejno poslovanje in tako rast teh podjetij. Pri oblikovanju končnega predloga statuta Slovenija opozarja na pomen teh elementov: (i) evropska zasebna družba naj predstavlja dodano vrednost posebno za mala in srednje velika podjetja; (ii) naj bo čim bolj poenotena in čim manj navezana na nacionalno pravo; (iii) zagotavlja naj visoko raven pravne varnosti uporabnikom in poslovnemu okolju; (iv) v svoji zasnovi naj se približa uveljavljenim strukturam delovanja malih in srednje velikih podjetij; (v) mehanizmi varovanja upnikov naj bodo oblikovani tudi glede na pričakovan prihodnji razvoj evropske zasebne družbe.

Intelektualna lastnina – Slovenija se zavzema za čimprejšnjo vzpostavitev patenta Skupnosti kot mehanizma za ohranitev oziroma dvig konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Podpira konstruktivno reševanje ključnih dilem pri dokončnem oblikovanju patentnega sistema Skupnosti, kakršni sta tehtanje med stroškovno učinkovitostjo in pravno varnostjo ter uporaba jezikov kot izrazito politična razsežnost.