Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih...

5232. Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah

Na podlagi sedmega odstavka 9. člena in 45. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08) ministrica za kulturo izdaja

P R A V I L N I K
o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah

1. člen

(zvrsti dediščine in njihove varstvene usmeritve)

(1)

Ta pravilnik določa seznam zvrsti kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: dediščina) in njihove varstvene usmeritve za potrebe klasifikacije nepremične, premične in žive dediščine pri njenem identificiranju, dokumentiranju, registraciji, inventarizaciji, razglašanju za spomenik in v drugih postopkih varstva dediščine, razen pri določanju varstvenih območij.

(2)

V zvrsti iz prvega odstavka tega člena ne sodi arhivsko in knjižnično gradivo, ki se po strokovnih merilih in mednarodnih priporočilih šteje za pisno dediščino. Določanje zvrsti arhivskega in knjižničnega gradiva se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja arhivsko in knjižnično gradivo, in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

2. člen

(zvrsti dediščine za potrebe nadzora nad trgovanjem in drugimi posli)

Poleg zvrsti iz prvega člena ta pravilnik določa tudi seznam zvrsti predmetov premične dediščine, za katere se izvaja nadzor nad trgovanjem, iznosom, izvozom in drugimi posli in postopki v zvezi z dediščino, kadar to določa zakon ali drug predpis.

3. člen

(zvrsti nepremične dediščine)

Zvrsti nepremične dediščine so (šifra in ime):

N01 »Arheološka najdišča« so originalni kraji deponiranja arheoloških ostalin, to je stvari in vsakršnih sledov človekovega delovanja iz preteklih obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi postopki. Glede na prostorski položaj deponiranja in odkrivanja arheoloških ostalin ločimo kopenska arheološka najdišča (površinske in podpovršinske ostaline na kopnem razen ostalin v naravnih podzemnih jamah in kopenskih vodah), jamska arheološka najdišča (ostaline v naravnih podzemnih jamah in predjamskih prostorih) in podvodna arheološka najdišča (ostaline pod vodo: morsko dno, dno vodotokov in jezer).

N02 »Stavbe« so eno- ali večprostorni grajeni objekti s streho, v katere človek praviloma lahko vstopi in so namenjeni bivanju ali opravljanju dejavnosti. K njim sodijo sestavine in pritikline, ki so namenjene uporabi (drugi objekt, napeljava, zemljišče) ali olepšanju (okrasje, oprema) ali pa so nepogrešljive za njihovo delovanje. Več funkcionalno in prostorsko povezanih stavb sestavlja skupino stavb (vrstna hiša, blok, domačija, tovarna). Stavbe so dokaz bivanjske kulture, načinov gradnje in funkcionalnih ter likovnih umestitev v okolje. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega, tehnološkega in verskega razvoja. Ločimo gospodarske/proizvodne, javne, poslovne in stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir profanih stavb, ter sakralne stavbe, ki so v osnovi namenjene bogoslužju.

N03 »Parki in vrtovi« so deli odprtega prostora, oblikovani v razmerjih med grajenimi ali oblikovanimi objekti, rastlinjem, vodo in reliefom. So prostori gojenja rastlin, ugodja ali sprostitve, vzgoje, izobraževanja in raziskovanja ter izražajo človekovo predstavo o prijetnem, varnem okolju. Prostorsko kompozicijo parkov in vrtov sestavljajo zasnova, zasaditve rastlin, grajene strukture in likovni elementi, vrtna oprema, vodni motivi (tekoče ali stoječe vode), relief, vedute. Parki in vrtovi so s svojevrstnimi izraznimi sredstvi odraz in primer preteklega oblikovanja odprtega prostora in hortikulturnega znanja. V to zvrst sodijo tudi drevoredi, alpinetumi, gaji, rozariji, skalnjaki, zeliščni vrtovi in druge vrtnoarhitekturne ureditve (ureditve javnih prostorov).

N04 »Stavbe s parki ali z vrtovi« so enovite celote oblikovanega odprtega prostora in grajenih objektov. Ločimo profane stavbe s parki ali z vrtovi (dvorec s parkom ali z vrtom, grad s parkom ali z vrtom, zdravilišče) in sakralne stavbe s parki ali z vrtovi (kartuzijanski samostan z vrtom, cistercijanski samostan z vrtom).

N05 »Spominski objekti in kraji« so grajeni ali oblikovani objekti in prostori izražanja spoštovanja ter spominjanja na neko osebo, dejavnost, dejstvo, dogodek. Spominski objekti in kraji služijo spominu kot vrednoti, družbeni pomen imajo zaradi zgodovinske pričevalnosti in likovnih kvalitet. Ločimo domove pomembnih osebnosti, znamenja (javni spomenik, mejnik, obcestni kamen, spominska plošča, pil, križ, kapelica), objekte in kraje mrtvih (grob, grobišče, pokopališče, grobnica, mrliška vežica, kostnica), kraje zgodovinskih dogodkov, preproste vojaške objekte (partizansko taborišče, partizanska bolnišnica), kraje spominjanja na človekovo poselitev ali dejavnost (lokacija stavbe, lokacija drugega objekta, opuščena vas).

N06 »Drugi objekti in naprave« so grajeni objekti ali večji predmeti iz več sestavnih delov in služijo tistim človekovim potrebam, ki niso bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbi. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, političnega in tehnološkega razvoja. Ločimo delovne naprave (dvigalo, peč, stroj), industrijske/gospodarske objekte (kamnolom, rudnik, vodovod, vodnjak, napajališče, jez, rake, mlinščica, črpališče, vodni stolp, žičnica), kulturne in vadbene objekte (bazen, drsališče, hipodrom, igrišče, letno gledališče, smučarska skakalnica, stadion), objekte transportne infrastrukture (pot, cesta, proga, predor, most, pristanišče), objekte urbane opreme (stopnišče, javni vodnjak, vodomet, ulična svetilka), signalne ter merilne naprave in objekte (opazovalnica, razgledni stolp, svetilnik, preža), zidove in jarke (suhozid, ograda, obzidje, strelski jarek).

N07 »Naselja in njihovi deli« so prostori trajne človekove poselitve, združujejo bivališča z javnimi objekti, prostori in funkcijami. Prostori poselitve so z geografskimi, zgodovinskimi in drugimi materializiranimi posebnostmi odraz in primer gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega in tehnološkega razvoja. Obsegajo podeželska (zaselek, vas), trška in mestna naselja, njihove dele (trg, četrt, kolonija, ulica) ter druga območja poselitve skupaj s pripadajočimi zemljišči. Zvrst je pomensko enaka definiciji naselbinske dediščine iz 3. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08; v nadaljnjem besedilu: ZVKD-1).

N08 »Kulturna krajina« je del odprtega prostora z naravnimi in grajenimi ali oblikovanimi sestavinami, katerega strukturo, razvoj in rabo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnosti, ki soustvarjajo posebne kulturne in družbene vrednote in identiteto regij ter države. Kulturna krajina je rezultat součinkovanja človeških in naravnih dejavnikov ter je odraz in primer gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega in tehnološkega razvoja družbe. Glede na strukturne značilnosti in krajinske sestavine ločimo kmetijske krajine, poseljene krajine in zgodovinske krajine.

N09 »Ostalo« je zvrst, v katero sodi nepremična dediščina, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti.

4. člen

(varstvene usmeritve za nepremično dediščino)

(1)

Splošne varstvene usmeritve za nepremično dediščino so:

-

spodbujanje trajnostne uporabe dediščine, to je uporabe dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njenih kulturnih lastnosti,

-

spodbujanje vzdržnega razvoja dediščine, s katerim se omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev dediščine za prihodnje generacije,

-

spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene dediščine,

-

ohranjanje lastnosti, posebne narave in družbenega pomena dediščine ter njene materialne substance,

-

dovoljeni so posegi v dediščino, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njene varovane vrednote,

-

dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev dediščine ob spoštovanju njene posebne narave in družbenega pomena.

(2)

Poleg splošnih varstvenih usmeritev so pri posameznih zvrsteh nepremične dediščine določene tudi njihove posebne varstvene usmeritve:

1.

Arheološka najdišča se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:

-

odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,

-

poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,

-

ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,

-

gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in

-

postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.

Izjemoma so dovoljeni posegi v arheološka najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč:

-

če ni možno najti drugih rešitev ali

-

če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.

Posegi in dejavnosti v prostoru se načrtujejo in izvajajo tako, da se arheološka najdišča ohranjajo.

2.

Stavbe se varujejo tako, da se ohranjajo njihove varovane vrednote, kot so:

-

tlorisna in višinska zasnova (gabariti),

-

gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,

-

oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli),

-

funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora,

-

sestavine in pritikline,

-

stavbno pohištvo in notranja oprema,

-

komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,

-

pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah),

-

celovitost dediščine v prostoru in

-

zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

3.

Parki in vrtovi se varujejo tako, da se ohranjajo njihove varovane vrednote, kot so:

-

zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),

-

grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),

-

naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),

-

podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),

-

rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in

-

vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.

4.

Stavbe s parki ali z vrtovi se varujejo tako, da se ohranjajo njihove varovane vrednote, kot so:

-

varovane vrednote stavb,

-

varovane vrednote parkov in vrtov in

-

medsebojna razmerja, vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost (kompozicija).

5.

Spominski objekti in kraji se varujejo tako, da se ohranjajo njihove varovane vrednote, kot so:

-

avtentičnost lokacije,

-

fizična pojavnost objekta in