Uredba o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic...

3457. Uredba o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam s priznano mednarodno zaščito

Na podlagi drugega odstavka 66. člena, sedmega odstavka 90. člena, 90.a člena, tretjega odstavka 90.b člena, sedmega odstavka 93. člena, sedmega odstavka 97. člena, tretjega odstavka 103. člena in tretjega odstavka 103.a člena ter za izvrševanje tretjega odstavka 101. člena Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo in 54/21) Vlada Republike Slovenije izdaja

U R E D B O
o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam s priznano mednarodno zaščito

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta uredba podrobneje določa načine in pogoje za zagotavljanje nekaterih pravic beguncem in osebam s priznano subsidiarno zaščito (v nadaljnjem besedilu: osebe s priznano mednarodno zaščito), in sicer pravice do:

1.

informiranja;

2.

prebivanja v Republiki Sloveniji;

3.

nastanitve v integracijski hiši ali drugih nastanitvenih zmogljivostih urada Vlade Republike Slovenije, pristojnega za oskrbo in integracijo migrantov (v nadaljnjem besedilu: urad);

4.

denarnega nadomestila za zasebno nastanitev;

5.

izobraževanja;

6.

pomoči pri vključevanju v okolje;

7.

tečaja spoznavanja slovenske družbe;

8.

tečaja slovenskega jezika;

9.

enkratnega opravljanja preizkusa znanja slovenskega jezika;

10.

kritja drugih stroškov, povezanih z izobraževanjem;

11.

kritja stroškov prevodov, povezanih s priznavanjem in vrednotenjem izobraževanja na podlagi ustreznih dokazil;

12.

kritja stroškov, povezanih s priznavanjem in vrednotenjem izobraževanja, ko formalne izobrazbe ne more dokazati z dokumenti.

2. člen

(informiranje)

Urad osebam s priznano mednarodno zaščito zagotavlja informacije iz 91. člena Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo in 54/21; v nadaljnjem besedilu: zakon) v elektronski obliki in z individualnim svetovanjem. V skladu s potrebami informacije zagotovi tudi organom, ki obravnavajo te osebe, drugim državnim organom ter mednarodnim in nevladnim organizacijam.

3. člen

(izkaznica dovoljenja za prebivanje)

(1)

Oseba s priznano mednarodno zaščito se zaradi izdaje izkaznice dovoljenja za prebivanje iz 108. člena zakona po vročitvi odločbe o pridobitvi mednarodne zaščite zglasi na ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(2)

Oseba s priznano mednarodno zaščito, ki ji je izdan sklep iz četrtega odstavka 66. člena zakona, oziroma oseba s priznano mednarodno zaščito, ki je vložila zahtevek za uvedbo ponovnega postopka v skladu s četrtim odstavkom 64. člena zakona, se v 14 dneh pred iztekom veljavnosti izkaznice dovoljenja za prebivanje zaradi podaljšanja izkaznice dovoljenja za prebivanje zglasi pri ministrstvu.

4. člen

(podaljšanje subsidiarne zaščite)

Oseba s priznano subsidiarno zaščito uveljavlja podaljšanje subsidiarne zaščite na obrazcu iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, in ki ga oseba s priznano mednarodno zaščito prejme od ministrstva skupaj z obvestilom iz prvega odstavka 66. člena zakona. Oseba obrazec vloži pri ministrstvu.

II. POGODBA O INTEGRACIJSKIH AKTIVNOSTIH

5. člen

(sklenitev pogodbe)

Urad z osebo s priznano mednarodno zaščito sklene pogodbo o integracijskih aktivnostih (v nadaljnjem besedilu: pogodba). V imenu mladoletnih oseb pogodbo sklene njihov zakoniti zastopnik.

6. člen

(vsebina pogodbe)

Pogodba vsebuje podatke o pogodbenih strankah, datumu sklenitve pogodbe in času trajanja, navedbo integracijskih aktivnosti, namenjenih lažjemu in hitrejšemu vključevanju oseb s priznano mednarodno zaščito v okolje, obveznosti teh oseb ter opredelitev obveznosti urada.

7. člen

(višja sila)

Če je osebi s priznano mednarodno zaščito zaradi višje sile onemogočeno opravljanje obveznosti in aktivnosti iz pogodbe o integracijskih aktivnostih, se te pravice in obveznosti podaljšajo za čas enak času, ko so bile te obveznosti in aktivnosti onemogočene.

8. člen

(obveznosti osebe s priznano mednarodno zaščito)

(1)

Oseba s priznano mednarodno zaščito se s podpisom pogodbe obveže, da se bo udeleževala dogovorjenih integracijskih aktivnosti.

(2)

Če se oseba s priznano mednarodno zaščito mesečnega razgovora pri svetovalcu za integracijo iz tretje alineje 10. člena te uredbe iz opravičljivih razlogov ne more udeležiti, o tem predhodno oziroma najpozneje v treh dneh po dogovorjenem terminu obvesti svojega svetovalca za integracijo in predloži dokazila za svojo odsotnost.

(3)

Opravičljivi razlogi iz prejšnjega odstavka so:

-

zdravstveni razlogi,

-

predhodno dogovorjene obveznosti v povezavi z zaposlovanjem in uveljavljanjem pravic pri drugih organih,

-

osebni razlogi.

9. člen

(obveznosti urada)

(1)

Urad v sodelovanju z osebo s priznano mednarodno zaščito pripravi pogodbo in ji jo predloži v podpis v najkrajšem možnem času, vendar najpozneje v enem mesecu od pridobitve statusa. Pogodba se pripravi v slovenskem jeziku in jeziku, ki ga oseba s priznano mednarodno zaščito razume. Če je oseba s priznano mednarodno zaščito nepismena, ji pogodbo pred podpisom prebere tolmač.

(2)

Po podpisu pogodbe urad osebo s priznano mednarodno zaščito napoti na tečaj slovenskega jezika in tečaj spoznavanja slovenske družbe.

(3)

Urad določi osebi s priznano mednarodno zaščito svetovalca za integracijo. Svetovalec v prvih 12 mesecih po podpisu pogodbe osebo enkrat mesečno povabi na razgovor z namenom spremljanja uspešnosti vključevanja, odkrivanja morebitnih težav, nudenja ustrezne pomoči in dogovora o morebitnih prilagoditvah integracijskih aktivnosti. Če se oseba s priznano mednarodno zaščito iz opravičljivih razlogov iz tretjega odstavka prejšnjega člena ne more udeležiti razgovora, ji svetovalec dodeli nov termin obiska za tekoči mesec.

(4)

Če zaradi višje sile mesečnega obiska pri svetovalcu za integracijo ni mogoče opraviti osebno, se razgovor opravi s pomočjo sodobnih tehnologij, če je to mogoče.

(5)

Če se na podlagi mesečnih razgovorov iz tretjega odstavka tega člena ugotovi, da je treba prilagoditi integracijske aktivnosti, lahko urad po potrebi k sodelovanju povabi predstavnike pristojnega urada za delo in centra za socialno delo, izobraževalnih ustanov, nevladnih organizacij in lokalne skupnosti, v kateri so nastanjene osebe s priznano mednarodno zaščito.

10. člen

(integracijske aktivnosti)

(1)

Integracijske aktivnosti so:

-

tečaj slovenskega jezika,

-

tečaj spoznavanja slovenske družbe,

-

mesečni razgovori pri svetovalcu za integracijo,

-

druge integracijske aktivnosti, dogovorjene z osebo z mednarodno zaščito.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se za mladoletne osebe v pogodbi določijo integracijske aktivnosti, ki so primerne starosti te osebe in vsem njenim okoliščinam.

III. NASTANITEV

11. člen

(postopki nastanitve oseb s priznano mednarodno zaščito)

(1)

Postopek nastanitve v integracijski hiši ali drugih nastanitvenih zmogljivostih urada (v nadaljnjem besedilu: nastanitvene zmogljivosti urada) na podlagi 93. člena zakona se začne z vložitvijo vloge na obrazcu iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.

(2)

Postopek nastanitve družinskih članov osebe s priznano mednarodno zaščito, ki so zaradi pravice do združitve družine pridobili dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji na podlagi določb zakona, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev, se začne z vložitvijo vloge osebe s priznano mednarodno zaščito na obrazcu iz Priloge 2 te uredbe.

(3)

Oseba s priznano mednarodno zaščito vloži vlogo za podaljšanje bivanja v nastanitvenih zmogljivostih urada iz tretjega odstavka 93. člena zakona najpozneje 30 dni pred iztekom bivanja na obrazcu iz Priloge 2 te uredbe.

(4)

V primeru novo nastalih okoliščin ranljivosti iz četrtega odstavka 93. člena zakona oseba s priznano mednarodno zaščito vloži vlogo na obrazcu iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe. Vlogi morajo biti priložena dokazila o novo nastalih okoliščinah ranljivosti.

12. člen

(strošek dnevne nastanitve osebe s priznano mednarodno zaščito)

(1)

Strošek dnevne nastanitve osebe s priznano mednarodno zaščito v nastanitvenih zmogljivostih urada je povprečni dnevni strošek nastanitve osebe s priznano mednarodno zaščito, izračunan za proračunsko obdobje preteklega leta.

(2)

Strošek nastanitve vključuje stroške ogrevanja, električne energije, vode, plina ter stroške komunalnih storitev, telekomunikacijskih storitev in upravljanja. V nastanitvenih zmogljivostih urada, kjer so tudi uradni prostori urada, se pri izračunu stroškov upoštevajo zgolj stroški nastanitvenega dela.

(3)

Strošek dnevne nastanitve osebe s priznano mednarodno zaščito se izračuna tako, da se ob zaključku proračunskega leta seštejejo vsi stroški iz prejšnjega odstavka, nato pa se vsota deli s številom koledarskih dni v letu in s kapaciteto nastanitve.

(4)

Mesečni strošek nastanitve osebe s priznano mednarodno zaščito se izračuna tako, da se pomnoži višina stroška dnevne nastanitve s številom bivalnih dni v mesecu.

(5)

Vlada Republike Slovenije enkrat letno s sklepom določi višino stroška dnevne nastanitve osebe s priznano mednarodno zaščito po posameznih nastanitvenih zmogljivostih urada.

13. člen

(določitev sorazmernega deleža stroškov nastanitve)

(1)

Oseba s priznano mednarodno zaščito obvesti urad o višini lastnih sredstev za preživljanje iz prvega odstavka 19. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: lastna sredstva) v osmih dneh od začetka prejemanja lastnih sredstev z obrazcem iz Priloge 4, ki je sestavni del te uredbe, in mu priloži ustrezna dokazila.

(2)

Urad na podlagi ugotovljenega mesečnega zneska lastnih sredstev odloči o višini in roku povračila sorazmernega deleža stroškov nastanitve.

(3)

Delež povračila mesečnega stroška nastanitve, izračunanega v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, se določi glede na višino lastnih sredstev, in sicer:

Lastna sredstva na osebo	Mesečno povračilo za kritje sorazmernega dela stroškov nastanitve v odstotkih
Enaka ali večja od višine osnovnega zneska minimalnega dohodka do višine 75 % neto minimalne plače	50 % od mesečnega stroška nastanitve v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena
Enaka ali večja od višine 75 % neto minimalne plače do višine neto minimalne plače	75 % od mesečnega stroška nastanitve v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena
Višja od višine neto minimalne plače	100 % mesečnega stroška nastanitve v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena

14. člen

(kritje stroškov nastanitve)

(1)

Oseba s priznano mednarodno zaščito krije sorazmeren delež stroškov nastanitve s prvim dnem meseca, ki sledi mesecu, v katerem je oseba s priznano mednarodno zaščito prvič prejela lastna sredstva. Stroške krije na podlagi odločbe, s katero se določa višina mesečnega povračila.

(2)

Stroški nastanitve se poravnajo najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.

(3)

Če stroški niso pravočasno poravnani, urad pri neplačnikih izvede ustrezne postopke v skladu s predpisi, ki urejajo izvršbo.

15. člen

(nastanitev ranljivih oseb s posebnimi potrebami)

Če je mednarodna zaščita priznana osebi iz 12. člena zakona in nastanitev te osebe v nastanitvenih zmogljivostih urada ni primerna, urad v sodelovanju z drugimi državnimi organi takšni osebi zagotovi drugo ustrezno nastanitev.

IV. DENARNO NADOMESTILO ZA ZASEBNO NASTANITEV

16. člen

(postopek za dodelitev denarnega nadomestila za zasebno nastanitev)

(1)

Postopek za dodelitev denarnega nadomestila za zasebno nastanitev (v nadaljnjem besedilu: denarno nadomestilo) se začne na zahtevo osebe s priznano mednarodno zaščito, ki pri uradu vloži zahtevek za dodelitev denarnega nadomestila na obrazcu iz Priloge 5, ki je sestavni del te uredbe.

(2)

Zahtevku se priložijo kopija najemne pogodbe, dokazilo o upravičenosti do denarne socialne pomoči na dan vložitve zahtevka oziroma dokazilo o oddani vlogi za denarno socialno pomoč, izpis prilivov na vseh bančnih računih vlagatelja, njegovih družinskih članov in zavezanca, ki je vlagatelja oziroma njegove družinske člane dolžan in zmožen preživljati (v nadaljnjem besedilu: zavezanec), za zadnje tri mesece pred mesecem vložitve zahtevka ter druga dokazila o dejstvih, ki vplivajo na upravičenost in odmero denarnega nadomestila.

(3)

Denarno nadomestilo se osebi s priznano mednarodno zaščito dodeli z dnem vložitve zahtevka, če ga na ta dan že prejema, pa od naslednjega dne po poteku obdobja, za katero je bilo nadomestilo že dodeljeno.

(4)

Denarno nadomestilo se dodeli za tri mesece oziroma za krajši čas, če je veljavnost najemne pogodbe krajša ali se osebi s priznano mednarodno zaščito izteče obdobje prejemanja denarnega nadomestila v skladu s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 97. člena zakona, razen prvo denarno nadomestilo, ki se dodeli od dne vložitve zahtevka do vključno zadnjega dne tretjega meseca, ki sledi mesecu vložitve zahtevka, oziroma za čas trajanja najemne pogodbe, če je ta krajši od treh mesecev.

(5)

Če se vloži zahtevek za družinske člane, ki jih je oseba s priznano mednarodno zaščito združila na podlagi zakona, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, in oseba s priznano mednarodno zaščito, ki vloži zahtevek, denarno nadomestilo že prejema, obdobje iz prejšnjega odstavka pa še ni poteklo, se denarno nadomestilo določi na novo.

17. člen

(odmera denarnega nadomestila)

(1)

Višina denarnega nadomestila se osebam s priznano mednarodno zaščito, ki nimajo lastnih sredstev za preživljanje oziroma jim preživljanje ali bivanje ni zagotovljeno kako drugače, določi v odstotku osnovnega zneska minimalnega dohodka. Odstotki so določeni v 20. členu te uredbe.

(2)

Šteje se, da je osebi s priznano mednarodno zaščito preživljanje zagotovljeno drugače, če ima zavezanca, ki ga preživlja.

(3)

Višina denarnega nadomestila se osebi s priznano mednarodno zaščito, ki ima lastna sredstva ali ji je preživljanje zagotovljeno kako drugače, določi tako, da se od denarnega nadomestila iz prvega odstavka tega člena odšteje višina povprečnih lastnih sredstev, ki so jih oseba s priznano mednarodno zaščito, njeni družinski člani oziroma zavezanci prejeli v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve zahtevka. Šteje se, da je oseba s priznano mednarodno zaščito začela prejemati lastna sredstva s prvim dnem meseca, ki sledi mesecu, v katerem jih je oseba s priznano mednarodno zaščito prvič prejela.

(4)

Ne glede na prejšnji odstavek se pri odmeri denarnega nadomestila ne upoštevajo lastna sredstva, ki so jih osebe s priznano mednarodno zaščito, njeni družinski člani oziroma zavezanci prenehali prejemati. Zahtevku se priloži dokazilo o prenehanju prejemanja lastnih sredstev. Šteje se, da je oseba s priznano mednarodno zaščito prenehala prejemati lastna sredstva s prvim dnem meseca, ki sledi mesecu, v katerem jih je oseba s priznano mednarodno zaščito prenehala prejemati.

(5)

Višina denarnega nadomestila se članom družine s priznano mednarodno zaščito in družinskim članom begunca, ki imajo dovoljenje za prebivanje, izdano na podlagi zakona, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, določi kot razlika med denarnim nadomestilom, izračunanim na podlagi prvega odstavka tega člena, in seštevkom v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve vloge prejetih povprečnih lastnih sredstev vseh družinskih članov in zavezancev.

18. člen

(nova dejstva, okoliščine in spremembe)

(1)

Oseba s priznano mednarodno zaščito, ki ima veljavno odločbo o dodeljenem denarnem nadomestilu, mora uradu najpozneje v osmih dneh od nastanka sporočiti vse spremembe, ki lahko vplivajo na odmero denarnega nadomestila. Spremembe sporoči na obrazcu iz Priloge 6, ki je sestavni del te uredbe.

(2)

Spremembe iz prejšnjega odstavka tega člena so zlasti:

-

pridobitev ali izguba lastnih sredstev za preživljanje v skladu z 19. členom te uredbe,

-

sprememba števila družinskih članov (poroka, rojstvo otroka, prihod združenih družinskih članov v Republiko Slovenijo itd.),

-

zaposlitev ali izguba zaposlitve,

-

odprtje ali sprememba osebnega bančnega računa,

-

sprememba prejemnika nakazila denarnega nadomestila,

-

sklenitev nove najemne pogodbe,

-

sprememba višine najemnine in stroškov.

(3)

Če je oseba s priznano mednarodno zaščito na podlagi sporočenih in ugotovljenih sprememb upravičena do višjega denarnega nadomestila, kot ji je bilo prvotno odmerjeno, urad na novo odmeri višino denarnega nadomestila za obdobje od prvega dne meseca, ki sledi mesecu nastanka spremembe. Na podlagi nove odmere se osebi s priznano mednarodno zaščito izplača ugotovljena razlika med novo in prvotno odmerjeno višino denarnega nadomestila.

(4)

Urad na novo odmeri višino denarnega nadomestila, če je oseba s priznano mednarodno zaščito na podlagi sporočenih ali ugotovljenih sprememb upravičena do nižjega denarnega nadomestila, kot ji je bilo prvotno odmerjeno, ali se ugotovi prenehanje upravičenosti do prejemanja denarnega nadomestila. V primeru upravičenosti do nižjega denarnega nadomestila urad na novo odmeri višino denarnega nadomestila za obdobje od prvega dne meseca, ki sledi mesecu nastanka spremembe.

(5)

V primeru spremembe iz druge alineje drugega odstavka tega člena urad osebi s priznano mednarodno zaščito na novo odmeri višino denarnega nadomestila za obdobje od dne prejema obvestila o spremembi do izteka prvotno izdane odmere višine denarnega nadomestila.

(6)

Kadar je urad že odločil o denarnem nadomestilu, oseba s priznano mednarodno zaščito pa se preseli v kapacitete urada ali ji je bivanje zagotovljeno drugače, oseba s priznano mednarodno zaščito preneha prejemati nadomestilo z dnem spremembe.

19. člen

(lastna sredstva)

(1)

Lastna sredstva za preživljanje osebe s priznano mednarodno zaščito v skladu s to uredbo so naslednji periodični dohodki:

-

prejemki iz pogodbe o zaposlitvi,

-

denarno nadomestilo za primer brezposelnosti,

-

prejemki iz pogodbe o delu ali avtorske pogodbe,

-

pokojnina,

-

prejemki samozaposlenih,

-

renta, najemnina ali zakupnina,

-

prejemki, priznani s sodno odločbo.

(2)

Lastna sredstva za preživljanje v skladu s to uredbo so tudi priložnostni dohodki, ki se upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino priložnostnega dohodka in polovico osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Uredba o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam s priznano mednarodno zaščito

Časovnica