Nalaganje dokumenta...
Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb (ZZZRO-1)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 22-760/2025, stran 2139 DATUM OBJAVE: 4.4.2025
RS 22-760/2025
760. Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb (ZZZRO-1)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb (ZZZRO-1)
o razglasitvi Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb (ZZZRO-1)
Razglašam Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb (ZZZRO-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. marca 2025.
Št. 003-02-1/2025-54
Ljubljana, dne 2. aprila 2025
Nataša Pirc Musar
predsednica
Republike Slovenije
Z A K O N
O ZAČASNI ZAŠČITI RAZSELJENIH OSEB (ZZZRO-1)
O ZAČASNI ZAŠČITI RAZSELJENIH OSEB (ZZZRO-1)
I. POGLAVJE SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta zakon ureja uvedbo, trajanje in prenehanje začasne zaščite razseljenih oseb (v nadaljnjem besedilu: začasna zaščita), pogoje in postopke za priznanje in prenehanje statusa začasne zaščite ter pravice in obveznosti prosilk oziroma prosilcev za začasno zaščito (v nadaljnjem besedilu: prosilci) ter oseb s statusom začasne zaščite v skladu z Direktivo Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L št. 212 z dne 7. 8. 2001, str. 12; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/55/ES).
2. člen
(zagotavljanje začasne zaščite)
Republika Slovenija zagotavlja začasno zaščito v skladu s tem zakonom in sklepom Sveta Evropske unije iz 5. člena Direktive 2001/55/ES.
3. člen
(opredelitev pojmov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
»začasna zaščita« je izredni postopek, ki v primeru množičnega prihoda ali neizbežnega množičnega prihoda razseljenih oseb zagotavlja takojšnjo in začasno zaščito takšnim osebam, zlasti če obstaja nevarnost, da sistem mednarodne zaščite ne bo zmožen obravnavati tega prihoda brez neželenih učinkov na njegovo uspešno delovanje v korist omenjenih oseb in drugih oseb, ki prosijo za mednarodno zaščito;
2.
»množični prihod« je prihod večjega števila razseljenih oseb, ki prihajajo iz tretje države ali regije, če je njihov prihod na ozemlje Evropske unije spontan ali organiziran;
3.
»razseljene osebe« so državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, za katere je uvedena začasna zaščita v skladu s sklepom Sveta Evropske unije iz 5. člena Direktive 2001/55/ES ali sklepa Državnega zbora Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) iz drugega odstavka 9. člena tega zakona in so zapustile svojo matično državo ali regijo ali so bile evakuirane ter se ne morejo varno in trajno vrniti zaradi stanja v tej državi ali regiji in se lahko štejejo med osebe iz člena 1A Konvencije o statusu beguncev, podpisane v Ženevi 28. julija 1951 (Uradni list RS - MP, št. 9/92), ali drugih predpisov, ki urejajo mednarodno zaščito. Razseljene osebe so zlasti:
a)
osebe, ki so pribežale z območij oboroženih konfliktov ali endemičnega nasilja;
b)
zelo ogrožene ali tiste osebe, ki so že bile žrtve sistematičnega ali splošnega kršenja njihovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
4.
»mladoletnica oziroma mladoletnik brez spremstva (v nadaljnjem besedilu: mladoletnik brez spremstva)« je mladoletnik, ki je na ozemlju Republike Slovenije brez staršev ali zakonitih zastopnikov;
5.
»hudo kaznivo dejanje nepolitične narave« je kaznivo dejanje, ki ni politično in za katero je v Republiki Sloveniji predpisana kazen zapora najmanj treh let;
6.
»hudo kaznivo dejanje« je kaznivo dejanje, za katero je v Republiki Sloveniji predpisana kazen zapora najmanj treh let;
7.
»prosilec ali prosilka (v nadaljnjem besedilu: prosilec)« je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je v Republiki Sloveniji vložila vlogo za priznanje statusa začasne zaščite. Za prosilca se šteje tudi državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je opravila registracijski postopek v skladu s 15. členom tega zakona, za obdobje od opravljenega registracijskega postopka do izteka roka iz drugega odstavka 15. člena tega zakona;
8.
»oseba z začasno zaščito« je oseba, ki ji je priznan status začasne zaščite v Republiki Sloveniji;
9.
»družinski člani« so družinski člani osebe z začasno zaščito, ki so državljani tretje države ali osebe brez državljanstva in so člani družine, ki je obstajala že pred prihodom v Republiko Slovenijo, in sicer:
a)
zakonec osebe z začasno zaščito, zunajzakonski partner ali partner iz druge oblike partnerske zveze, urejene z zakonom, pri čemer se v poligamni zvezi za družinskega člana šteje le ena oseba, in sicer tista, ki jo določi oseba z začasno zaščito,
b)
mladoletni otroci osebe z začasno zaščito ali osebe iz prejšnje točke, če so neporočeni, ne glede na to, ali so bili rojeni v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali posvojeni,
c)
otrok osebe z začasno zaščito, rojen v Republiki Sloveniji,
č)
oče, mati ali druga odrasla oseba, ki je odgovorna za osebo z začasno zaščito, če je oseba z začasno zaščito mladoletna in neporočena,
d)
mladoletni sorojenec osebe z začasno zaščito, če je neporočen,
e)
drug sorodnik osebe z začasno zaščito, če med njima obstoji življenjska skupnost, ki je v bistvenem podobna primarni družini oziroma ima enako funkcijo, kot jo ima družina, kar pomeni predvsem pristne družinske vezi med družinskimi člani, fizično skrb, varstvo, zaščito, čustveno podporo in finančno odvisnost;
10.
»pristojni organ« so upravne enote, ki v upravnih zadevah po tem zakonu odločajo na območju celotne države, če s tem zakonom ni določeno drugače.
4. člen
(načelo nevračanja)
Izgon ali vrnitev osebe v državo, kjer bi bilo ogroženo njeno življenje ali telo zaradi njene rase, vere, narodnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnega prepričanja, ali v državo, v kateri bi bila lahko izpostavljena mučenju ali nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju ali kazni, ni dovoljen.
5. člen
(vstop v Republiko Slovenijo)
Razseljeni osebi, ki v času trajanja začasne zaščite iz 10. in 11. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: čas trajanja začasne zaščite) ob vstopu v Republiko Slovenijo izjavi, da namerava v Republiki Sloveniji zaprositi za status začasne zaščite, se dovoli vstop v državo.
6. člen
(razmerje med začasno zaščito in mednarodno zaščito)
(1)
Če prosilec ali oseba z začasno zaščito vloži prošnjo za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, ohrani pravice in dolžnosti iz tega zakona, zanjo pa se ne uporabljajo določbe predpisov o pravicah in dolžnostih prosilcev za mednarodno zaščito.
(2)
Če oseba, ki je prosilec za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, vloži vlogo za priznanje statusa začasne zaščite, pridobi pravice in dolžnosti prosilca v skladu s tem zakonom, zanjo pa se ne uporabljajo določbe predpisov o pravicah in dolžnostih prosilcev za mednarodno zaščito.
(3)
Če se osebi iz prejšnjega odstavka status začasne zaščite prizna pred odločitvijo o prošnji za mednarodno zaščito, pridobi pravice in dolžnosti osebe z začasno zaščito v skladu s tem zakonom, zanjo pa se ne uporabljajo določbe predpisov o pravicah in dolžnostih prosilcev za mednarodno zaščito. Priznani status začasne zaščite pred odločitvijo o prošnji za mednarodno zaščito ne vpliva na postopek za priznanje mednarodne zaščite.
(4)
Če se osebi z začasno zaščito prizna status mednarodne zaščite, status začasne zaščite preneha v skladu s tretjim odstavkom 19. člena tega zakona.
7. člen
(razmerje do postopkov v skladu s predpisi, ki urejajo področje tujcev)
V skladu z zakonom, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, se obravnava oseba:
-
ki ji pravnomočno ni bil priznan status začasne zaščite in nima drugega zakonitega naslova za prebivanje v Republiki Sloveniji;
-
ki ji je status začasne zaščite pravnomočno ali po samem zakonu prenehal in nima drugega zakonitega naslova za prebivanje v Republiki Sloveniji;
-
ki v treh delovnih dneh po končanem registracijskem postopku iz 15. člena tega zakona iz neupravičenih razlogov, nastalih na njeni strani, ne vloži vloge za priznanje statusa začasne zaščite pri pristojnem organu in nima drugega zakonitega naslova za prebivanje v Republiki Sloveniji;
-
kadar tako določa ta zakon.
8. člen
(poročanje državnemu zboru)
(1)
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) o uvedbi in podaljšanju začasne zaščite poroča državnemu zboru.
(2)
Poročilo iz prejšnjega odstavka vsebuje:
1.
razloge za uvedbo oziroma podaljšanje začasne zaščite;
2.
opis skupine, ki bo pridobila začasno zaščito oziroma se ji bo začasna zaščita podaljšala;
3.
oceno razsežnosti gibanja razseljenih oseb;
4.
podatke o zmogljivostih za sprejem;
5.
informacije Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (v nadaljnjem besedilu: UNHCR) in drugih mednarodnih organizacij o razseljenih osebah;
6.
datum, s katerim se uvede, oziroma datum, do katerega je podaljšana začasna zaščita.
(3)
Vlada poroča državnemu zboru tudi o predčasnem prenehanju začasne zaščite v skladu z drugim odstavkom 11. člena tega zakona. V poročilu vlada navede razloge za predčasno prenehanje začasne zaščite ter informacije UNHCR in drugih mednarodnih organizacij o razseljenih osebah.
II. POGLAVJE UVEDBA IN TRAJANJE ZAČASNE ZAŠČITE TER POGOJI ZA PRIDOBITEV STATUSA ZAČASNE ZAŠČITE
9. člen
(uvedba začasne zaščite)
(1)
Začasna zaščita se uvede z dnem uveljavitve sklepa Sveta Evropske unije iz 5. člena Direktive 2001/55/ES.
(2)
Državni zbor lahko na predlog vlade, po uveljavitvi sklepa Sveta Evropske unije iz prejšnjega odstavka, ob upoštevanju ocene predvidenega števila prihodov, sprejemnih zmogljivosti Republike Slovenije in možnosti integracije, sprejme sklep, s katerim razširi začasno zaščito na dodatne kategorije oseb, poleg tistih iz sklepa Sveta Evropske unije iz prejšnjega odstavka, kadar so razseljene iz istih razlogov in iz iste izvorne države ali regije. O tem vlada nemudoma obvesti Svet Evropske unije in Evropsko komisijo.
(3)
Vlada po uvedbi začasne zaščite sprejme načrt za obravnavo razseljenih oseb, za katere je uvedena začasna zaščita.
10. člen
(trajanje začasne zaščite)
Začasna zaščita traja eno leto od uveljavitve sklepa Sveta Evropske unije iz prvega odstavka prejšnjega člena in se lahko podaljša v skladu z Direktivo 2001/55/ES.
11. člen
(prenehanje začasne zaščite)
(1)
Začasna zaščita preneha, če ni podaljšana v skladu z Direktivo 2001/55/ES oziroma ko je dosežen čas njenega najdaljšega trajanja v skladu z Direktivo 2001/55/ES.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek začasna zaščita predčasno preneha z dnem uveljavitve sklepa, s katerim Svet Evropske unije odloči o predčasnem prenehanju začasne zaščite v skladu z Direktivo 2001/55/ES.
(3)
Pristojni organ obvesti osebo z začasno zaščito o prenehanju začasne zaščite in možnosti prebivanja po prenehanju začasne zaščite v skladu s 23. členom tega zakona, in sicer v najkrajšem možnem času, ko izve, da bo potekel čas trajanja začasne zaščite.
12. člen
(pogoji za pridobitev statusa začasne zaščite in njegovo trajanje)
(1)
Status začasne zaščite se prizna prosilcu, ki sodi med osebe iz sklepa Sveta Evropske unije iz prvega odstavka 9. člena tega zakona ali med osebe iz sklepa državnega zbora iz drugega odstavka 9. člena tega zakona.
(2)
Status začasne zaščite se prosilcu iz prejšnjega odstavka prizna za čas trajanja začasne zaščite.
(3)
Status začasne zaščite se ne prizna prosilcu, pri katerem obstaja kakšen izmed izključitvenih razlogov iz 13. člena tega zakona ali kakšna izmed okoliščin iz 19. člena tega zakona, razen kadar je prosilcu status začasne zaščite že priznala druga država članica Evropske unije, pa Republika Slovenija in država članica Evropske unije, ki je prosilcu status začasne zaščite že priznala, sporazumno izključita uporabo 11. člena Direktive 2001/55/ES.
13. člen
(izključitveni razlogi)
(1)
Status začasne zaščite se ne prizna prosilcu:
1.
zoper katerega je pravnomočno uveden kazenski postopek ali ki je pravnomočno obsojen za:
a)
kaznivo dejanje zoper človečnost ali zoper mednarodno pravo, določeno v Kazenskem zakoniku;
b)
hudo kaznivo dejanje nepolitične narave, ki ga je storil v drugi državi pred vstopom v Republiko Slovenijo, tudi če je bilo storjeno zaradi domnevno političnih ciljev;
c)
dejanje, ki nasprotuje namenom in načelom Združenih narodov, določenim v Preambuli ter v 1. in 2. členu Ustanovne listine Združenih narodov;
2.
za katerega obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je nevaren za varnost ali ozemeljsko celovitost Republike Slovenije, zlasti zaradi ogrožanja suverenosti, izvrševanja mednarodnih obveznosti ali varstva ustavne ureditve.
(2)
Status začasne zaščite se ne prizna tudi prosilcu, zoper katerega je v Republiki Sloveniji pravnomočno uveden kazenski postopek ali ki je bil v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojen za hudo kaznivo dejanje in predstavlja nevarnost za Republiko Slovenijo.
(3)
Pristojni organ obstoj izključitvenih razlogov iz tega člena ugotavlja tudi na podlagi podatkov iz kazenske evidence, evidence pravnomočnih sodb, ki jo v Republiki Sloveniji vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje, podatkov o vloženih pravnomočnih obtožnicah in izdanih nepravnomočnih sodbah, ki jih vodi pristojno sodišče, ter podatkov Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in obveščevalno-varnostne službe ministrstva, pristojnega za obrambo. Podatke iz navedenih evidenc pristojni organ pridobi po uradni dolžnosti.
(4)
Pristojni organ lahko obstoj izključitvenih razlogov iz tega člena ugotavlja tudi na podlagi podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc ali javnih listin drugih držav.
III. POGLAVJE POSTOPEK
14. člen
(vodenje postopka)
V postopkih na podlagi tega zakona se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače.
15. člen
(registracijski postopek in vloga za priznanje statusa začasne zaščite)
(1)
Razseljena oseba, ki želi v času trajanja začasne zaščite v Republiki Sloveniji zaprositi za status začasne zaščite, pred vložitvijo vloge za priznanje statusa začasne zaščite na policiji opravi registracijski postopek. Policija v okviru registracijskega postopka zbere podatke o identiteti razseljene osebe (osebno ime, spol, datum in kraj rojstva, državljanstvo, naslov bivanja v Republiki Sloveniji), o vstopu v Republiko Slovenijo (datum, kraj in ura vstopa v Republiko Slovenijo) in razlogih za odhod iz matične države. Policija zbrane podatke o razseljeni osebi vnese v evidenco o dogodkih, ki jo vodi v skladu z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije. Po končanem registracijskem postopku policija prosilcu v njemu razumljivem jeziku izroči informacije o nadaljnjem postopku, kraju, načinu in roku za vložitev vloge za priznanje statusa začasne zaščite, posledicah, če vloge za priznanje statusa začasne zaščite ne vloži v predpisanem roku, ter kopijo registracijskega lista z označbo identifikacijske številke osebe, ki jo določi policija (v nadaljnjem besedilu: CR številka).
(2)
Prosilec mora v treh delovnih dneh po končanem registracijskem postopku vložiti vlogo za priznanje statusa začasne zaščite pri pristojnem organu in predložiti fotografijo, ki kaže njegovo pravo podobo, ter dokazila, ki jih ima na razpolago in so pomembna za odločanje o vlogi za priznanje statusa začasne zaščite.
(3)
Kadar je to potrebno za odločanje o vlogi za priznanje statusa začasne zaščite, pristojni organ zagotovi prevod listin, ki jih je prosilec predložil. Stroške prevoda krije pristojni organ.
(4)
Če prosilec ne razume slovenskega jezika, mu pristojni organ zagotovi prevod vloge za priznanje statusa začasne zaščite v jezik, ki ga razume.
(5)
Pristojni organ o prejemu vloge za priznanje statusa začasne zaščite in dokazil izda prosilcu potrdilo o prejemu (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o vloženi vlogi za priznanje statusa začasne zaščite).
(6)
Vloga za priznanje statusa začasne zaščite vsebuje naslednje podatke, ki se nanašajo na prosilca:
1.
osebno ime;
2.
datum, kraj in državo rojstva;
3.
osebno ime, datum in kraj rojstva ter državljanstvo zakonitega zastopnika;
4.
fotografijo;
5.
spol;
6.
podatek o zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti ali drugi obliki partnerske zveze, urejeni z zakonom;
7.
državljanstvo;
8.
datum odhoda iz izvorne države;
9.
datum vstopa v Republiko Slovenijo;
10.
vrsto, številko, izdajatelja in veljavnost dokumentov za ugotavljanje identitete;
11.
osebna imena in naslove stalnega ali začasnega prebivališča družinskih članov v Republiki Sloveniji;
12.
osebna imena in naslove stalnega ali začasnega prebivališča družinskih članov, ki spremljajo prosilca;
13.
osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča osebe, ki spremlja mladoletnega prosilca, ter njeno razmerje do tega mladoletnega prosilca;
14.
naslov zadnjega stalnega oziroma začasnega prebivališča v tujini;
15.
naslov bivanja v Republiki Sloveniji;
16.
kontaktne podatke prosilca.
(7)
Fotografija iz prejšnjega odstavka mora kazati pravo podobo prosilca in jo pristojni organ uporabi za izdajo izkaznice osebe z začasno zaščito iz 57. člena tega zakona. Prosilec lahko priskrbi fotografijo, ki kaže njegovo pravo podobo, tudi v digitalni obliki v skladu z zakonom, ki ureja osebno izkaznico.
(8)
Minister, pristojen za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister), predpiše obrazec vloge za priznanje statusa začasne zaščite in obrazec potrdila o vloženi vlogi za priznanje statusa začasne zaščite.
16. člen
(odločanje)
(1)
Pristojni organ odloči o vlogi za priznanje statusa začasne zaščite v 30 dneh od prejema popolne vloge za priznanje statusa začasne zaščite.
(2)
Pristojni organ na podlagi podatkov iz vloge za priznanje statusa začasne zaščite iz šestega odstavka prejšnjega člena vloži zahtevek za določitev EMŠO prosilca, če je ta še nima določene.
(3)
Pristojni organ prizna status začasne zaščite z izdajo izkaznice osebe z začasno zaščito iz 57. člena tega zakona kot samostojne listine.
(4)
Pristojni organ vlogo za priznanje statusa začasne zaščite zavrne, če so podani izključitveni razlogi iz 13. člena tega zakona. Pristojni organ vlogo za priznanje statusa začasne zaščite zavrne tudi, če pri prosilcu obstaja kakšna izmed okoliščin iz 19. člena tega zakona, razen kadar je prosilcu status začasne zaščite že priznala druga država članica Evropske unije, če Republika Slovenija in država članica Evropske unije, ki je prosilcu status začasne zaščite že priznala, sporazumno izključita uporabo 11. člena Direktive 2001/55/ES.
(5)
Otrok osebe z začasno zaščito, priznano v Republiki Sloveniji, ki je rojen v Republiki Sloveniji po tem, ko je osebi z začasno zaščito priznan status začasne zaščite v Republiki Slovenji, in ki ne pridobi slovenskega državljanstva, v prvih dveh mesecih od rojstva ne potrebuje dovoljenja za prebivanje. Pristojni organ, ki je osebi iz prejšnjega stavka priznal status začasne zaščite, otroku čim prej, najpozneje pa v dveh mesecih od rojstva, po uradni dolžnosti prizna status začasne zaščite z izdajo izkaznice iz 57. člena tega zakona, ki velja od otrokovega rojstva dalje.
(6)
Otrok osebe z začasno zaščito, priznano v Republiki Sloveniji, ki je rojen v tujini po tem, ko je osebi z začasno zaščito priznan status začasne zaščite v Republiki Sloveniji, in ki ne pridobi slovenskega državljanstva, v prvih dveh mesecih od vstopa v Republiko Slovenijo ne potrebuje dovoljenja za prebivanje. Pristojni organ na podlagi vloge za priznanje statusa začasne zaščite, ki jo vloži oseba z začasno zaščito, otroku prizna status začasne zaščite z izdajo izkaznice iz 57. člena tega zakona, če oseba z začasno zaščito prebiva v Republiki Sloveniji. Vloga za priznanje statusa začasne zaščite otroku se vloži pri pristojnem organu v dveh mesecih od vstopa otroka v Republiko Slovenijo. V postopku se predloži izpisek iz matične knjige iz tujine o rojstvu otroka, če tega ni mogoče pridobiti, pa drugo listino, ki dokazuje rojstvo otroka v tujini. Pristojni organ o prejemu vloge za priznanje statusa začasne zaščite izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje otroka do pravnomočne odločitve o vlogi.
(7)
V odločbi, s katero se vloga za priznanje statusa začasne zaščite zavrne, v odločbi, s katero status začasne zaščite preneha, v sklepu, s katerim se vloga za priznanje statusa začasne zaščite zavrže, in v sklepu, s katerim je postopek za priznanje statusa začasne zaščite ustavljen, pristojni organ določi tudi desetdnevni rok za prostovoljni odhod, v katerem mora oseba zapustiti območje Republike Slovenije, območje držav članic Evropske unije in območje držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985, razen če zakon določa drugače. Pristojni organ lahko iz utemeljenih razlogov določi 30-dnevni rok za prostovoljni odhod. Rok za prostovoljni odhod se ne določi:
-
če je zaradi obstoja izključitvenih razlogov iz 13. člena tega zakona prosilcu vloga za priznanje statusa začasne zaščite zavrnjena ali je osebi z začasno zaščito odvzet status začasne zaščite;
-
če oseba v Republiki Sloveniji zakonito prebiva na podlagi drugega pravnega naslova;
-
če se oseba premesti v drugo državo članico Evropske unije;
-
če se je oseba prostovoljno trajno že vrnila v državo ali regijo izvora ali je trajno že odšla v drugo državo.
(8)
Rok za prostovoljni odhod začne teči z dnem, ko je odločba oziroma sklep iz prejšnjega odstavka pravnomočna.
(9)
V odločbi oziroma sklepu, v katerih pristojni organ določi rok za prostovoljni odhod, in v odločbi, s katero zaradi obstoja izključitvenih razlogov iz 13. člena tega zakona zavrne vlogo za priznanje statusa začasne zaščite ali odvzame status začasne zaščite, osebi določi tudi ukrep odstranitve tujca iz Republike Slovenije in tudi z območja držav članic Evropske unije in območja držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 in ukrep prepovedi vstopa v Republiko Slovenijo in tudi na območje držav članic Evropske unije in območje držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985, razen če zakon določa drugače. Pri določitvi in izvršitvi ukrepa odstranitve tujca in ukrepa prepovedi vstopa se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, ki urejajo ukrep odstranitve tujca in ukrep prepovedi vstopa v primeru izdaje odločbe o vrnitvi.
(10)
Pristojni organ, ki je izdal odločbo oziroma sklep iz sedmega odstavka tega člena, lahko po uradni dolžnosti ali na prošnjo osebe, na katero se nanaša ta sklep oziroma odločba, z odločbo prekliče, skrajša ali začasno odloži prepoved vstopa iz razlogov, ki jih za preklic, skrajšanje ali začasno odložitev prepovedi vstopa določa zakon, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji.
(11)
Če obstajajo okoliščine, ki jih zakon, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, določa za podaljšanje roka za prostovoljni odhod, lahko pristojni organ iz prejšnjega odstavka na prošnjo osebe, na katero se nanaša odločba oziroma sklep iz sedmega odstavka tega člena, ki jo mora vložiti pred potekom roka za prostovoljni odhod, ob upoštevanju okoliščin posameznega primera rok za prostovoljni odhod z odločbo podaljša za čas trajanja okoliščin, zaradi katerih je določitev daljšega roka za prostovoljni odhod osebe upravičena.
(12)
V odločbi oziroma sklepu iz sedmega in enajstega odstavka tega člena se izrek in pouk o pravnem sredstvu prevedeta v jezik, ki ga oseba, na katero se odločba ali sklep nanaša, razume. Pristojni organ v odločbi ali sklepu navede pravico osebe, na katero se odločba oziroma sklep nanaša, da v treh dneh od prejema odločbe oziroma sklepa zahteva prevod bistvenih razlogov za odločitev v jezik, ki ga razume. Če oseba zahteva prevod, rok za vložitev pritožbe začne teči od vročitve prevoda. Stroške prevoda krije pristojni organ.
(13)
V primerih iz sedmega odstavka tega člena policija tujcu, ki nezakonito prebiva v Republiki Sloveniji, ne izda odločbe o vrnitvi v skladu z zakonom, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji.
(14)
Pristojni organ pravnomočno odločbo oziroma pravnomočen sklep iz sedmega odstavka tega člena in odločbo o podaljšanju roka za prostovoljni odhod iz enajstega odstavka tega člena nemudoma pošlje policijski upravi, na območju katere oseba, na katero se nanaša ta odločba oziroma sklep, prebiva oziroma je nazadnje prebivala oziroma na območju katere je imela prijavljeno zadnje začasno prebivališče.
(15)
Do poteka roka za prostovoljni odhod oseba iz prejšnjega odstavka ohrani pravice in dolžnosti prosilca iz V. poglavja tega zakona oziroma osebe z začasno zaščito iz VI. poglavja tega zakona.
(16)
Postopki za priznanje statusa začasne zaščite, ki do poteka časa trajanja začasne zaščite niso končani, se po samem zakonu ustavijo.
17. člen
(pritožba in sodno varstvo)
(1)
Zoper odločbo oziroma sklep iz sedmega odstavka prejšnjega člena se lahko vloži pritožba v 15 dneh od njene vročitve.
(2)
Zoper odločbo iz enajstega odstavka prejšnjega člena, s katero se zavrne podaljšanje roka za prostovoljni odhod, se lahko vloži pritožba v petih dneh od njene vročitve.
(3)
O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v 30 dneh od prejema popolne pritožbe.
(4)
Zoper dokončno odločitev o vlogi za priznanje statusa začasne zaščite se lahko vloži tožba v upravnem sporu v 15 dneh od vročitve odločitve ministrstva, s katero je bil postopek končan.
18. člen
(mladoletniki brez spremstva)
(1)
Mladoletniku brez spremstva se pred začetkom postopka o priznanju statusa začasne zaščite postavi skrbnik za posebni primer v skladu z družinskim zakonikom.
(2)
Mladoletnik brez spremstva v postopkih na podlagi tega zakona sodeluje na način, ki je primeren in prilagojen njegovi starosti ter stopnji duševnega razvoja.
(3)
Vloga za priznanje statusa začasne zaščite, ki jo vloži mladoletnik brez spremstva, se obravnava prednostno.
IV. POGLAVJE PRENEHANJE STATUSA ZAČASNE ZAŠČITE
19. člen
(prenehanje statusa začasne zaščite)
(1)
Status začasne zaščite preneha:
1.
če oseba pridobi državljanstvo Republike Slovenije ali druge države, katere zaščito uživa;
2.
če oseba pridobi status mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji;
3.
če oseba pridobi status mednarodne zaščite, dovoljenje za prebivanje ali status začasne zaščite v drugi državi;
4.
če se oseba z začasno zaščito na podlagi njene privolitve premesti v drugo državo članico Evropske unije;
5.
če se oseba statusu začasne zaščite nedvoumno odpove ali izjavi, da ne bo več prebivala v Republiki Sloveniji;
6.
če se oseba z začasno zaščito prostovoljno ponovno trajno vrne v državo ali regijo izvora ali trajno odide v drugo državo, pri čemer se pri presoji tega razloga upošteva zlasti čas odsotnosti iz Republike Slovenije in nedosegljivost osebe v tem času pristojnim organom;
7.
če je osebi status začasne zaščite odvzet v skladu z osmim odstavkom tega člena;
8.
s potekom časa trajanja začasne zaščite;
9.
družinskemu članu, ki je pridobil status začasne zaščite v skladu z 51. členom tega zakona, če je osebi z začasno zaščito, katere družinski član je, prenehal status začasne zaščite, ali ni več družinski član osebe z začasno zaščito.
(2)
Status začasne zaščite osebi z začasno zaščito preneha po samem zakonu z dnem sprejema v državljanstvo Republike Slovenije.
(3)
Status začasne zaščite preneha po samem zakonu z dnem pravnomočnosti odločbe o priznanju mednarodne zaščite, če oseba z začasno zaščito pridobi status mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji.
(4)
Oseba z začasno zaščito lahko izjavo o odpovedi statusu začasne zaščite oziroma izjavo, da ne bo več prebivala v Republiki Sloveniji, poda pri pristojnem organu, ki ji je priznal status začasne zaščite, in vrne izkaznico osebe z začasno zaščito iz 57. člena tega zakona.
(5)
Status začasne zaščite preneha z dnem pravnomočne odločbe o prenehanju statusa začasne zaščite, če osebi status začasne zaščite preneha zaradi pridobitve državljanstva druge države, katere zaščito uživa, ali v skladu s 3., 4., 5., 6. ali 9. točko prvega odstavka tega člena.
(6)
Status začasne zaščite v skladu z 7. točko prvega odstavka tega člena preneha z dnem pravnomočne odločitve o odvzemu statusa začasne zaščite.
(7)
Status začasne zaščite v skladu z 8. točko prvega odstavka tega člena preneha po samem zakonu z dnem poteka časa trajanja začasne zaščite.
(8)
Status začasne zaščite se odvzame:
-
če se ugotovi, da je oseba z začasno zaščito v postopku pridobitve statusa začasne zaščite navedla neresnična dejstva, ki so bistveno vplivala na odločitev;
-
če se ugotovi eno izmed dejstev iz prvega ali drugega odstavka 13. člena tega zakona, ne glede na čas njegovega nastanka, potem ko je oseba že pridobila status začasne zaščite in če pristojni organ v času odločanja o dodelitvi statusa s tem dejstvom ni bil seznanjen.
(9)
Pristojni organ obstoj razlogov iz druge alineje prejšnjega odstavka ugotavlja tudi na podlagi podatkov iz kazenske evidence, evidence pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških, ki jo v Republiki Sloveniji vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje, evidenc o pravnomočnih odločbah o prekrških, ki jih vodijo prekrškovni organi ter podatkov o vloženih pravnomočnih obtožnicah in izdanih nepravnomočnih sodbah, ki jih vodi pristojno sodišče. Pristojni organ lahko obstoj razlogov iz druge alineje prejšnjega odstavka ugotavlja tudi na podlagi podatkov Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in obveščevalno-varnostne službe ministrstva, pristojnega za obrambo, ter na podlagi podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc ali javnih listin drugih držav. Podatke iz navedenih evidenc pristojni organ pridobi po uradni dolžnosti.
(10)
Oseba, ki ji je prenehal status začasne zaščite zaradi pridobitve državljanstva druge države, katere zaščito uživa, zaradi odpovedi statusu začasne zaščite, zaradi poteka trajanja začasne zaščite ali v primeru iz 9. točke prvega odstavka tega člena, lahko v desetih dneh po prenehanju statusa začasne zaščite pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji zaprosi za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za katerikoli namen, ki ga določa zakon, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji. O pravočasno vloženi prošnji pristojni organ osebi izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za prebivanje do dokončne odločitve o prošnji oziroma v primeru izdaje enotnega dovoljenja, do pravnomočne odločitve o prošnji. Če je oseba, ki ji je status začasne zaščite prenehal, v času vložitve prošnje za izdajo dovoljenja za prebivanje zaposlena ali opravlja delo oziroma opravlja delo kot samozaposlena oseba, lahko na podlagi izdanega potrdila o vloženi prošnji za izdajo enotnega dovoljenja prebiva in dela v Republiki Sloveniji do pravnomočne odločitve o prošnji.
20. člen
(postopek prenehanja statusa začasne zaščite)
(1)
Pristojni organ, ki je priznal status začasne zaščite, uvede postopek prenehanja ali odvzema statusa začasne zaščite, če izve za okoliščine, ki kažejo, da je oseba z začasno zaščito pridobila državljanstvo druge države, katere zaščito uživa, ali da obstajajo razlogi iz 3., 4., 6., 7. ali 9. točke prvega odstavka prejšnjega člena.
(2)
V primeru iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena se postopek prenehanja statusa začasne zaščite uvede na podlagi odpovedi ali izjave iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena.
(3)
V primerih iz 3., 7. in 9. točke prvega odstavka prejšnjega člena pristojni organ, ki je priznal status začasne zaščite, pred odločitvijo o prenehanju ali odvzemu statusa začasne zaščite osebi z začasno zaščito omogoči, da predstavi razloge, zakaj ji status začasne zaščite ne bi smel prenehati.
(4)
V primeru iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena pristojni organ, ki je priznal status začasne zaščite, izda odločbo o prenehanju statusa začasne zaščite po prejemu obvestila ministrstva iz četrtega odstavka 62. člena tega zakona.
21. člen
(načrt prostovoljne vrnitve)
Urad vlade, pristojen za oskrbo in integracijo migrantov (v nadaljnjem besedilu: urad) sprejme načrt prostovoljne vrnitve oseb z začasno zaščito in predlaga vladi ukrepe, potrebne za izvajanje prostovoljne vrnitve.
22. člen
(prostovoljna vrnitev)
(1)
Urad v sodelovanju z ministrstvom in ministrstvom, pristojnim za zunanje zadeve, zaradi lažje odločitve oseb z začasno zaščito glede prostovoljne vrnitve pripravi informacije o razmerah v državi ali regiji izvora in o pogojih vrnitve ter jih posreduje osebam z začasno zaščito v jeziku, ki ga razumejo.
(2)
Osebam z začasno zaščito, ki so se v času trajanja začasne zaščite odločile za prostovoljno vrnitev v državo ali regijo izvora, pripadajo pravice iz VI. poglavja tega zakona do dneva vrnitve v državo ali regijo izvora, najdlje pa do poteka časa trajanja začasne zaščite.
(3)
Urad lahko za zagotavljanje pomoči pri prostovoljni vrnitvi v skladu s tem členom sklene pogodbo o sodelovanju z organizacijo, ki se ukvarja s prostovoljnim vračanjem.
23. člen
(prebivanje po poteku časa trajanja začasne zaščite)
(1)
Oseba, ki ji je status začasne zaščite prenehal zaradi poteka časa trajanja začasne zaščite, lahko prebiva v Republiki Sloveniji največ 30 dni po poteku časa trajanja začasne zaščite, razen če mora na podlagi odločitve pristojnega državnega organa zapustiti Republiko Slovenijo. Po poteku tega roka se oseba obravnava v skladu z zakonom, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji.
(2)
Če oseba iz prejšnjega odstavka meni, da pri njej obstajajo zdravstveni razlogi, zaradi katerih se ne more vrniti v državo ali regijo izvora, lahko pred potekom roka, določenega v prejšnjem odstavku, pri pristojnem organu vloži prošnjo za dovolitev prebivanja v Republiki Sloveniji po prenehanju začasne zaščite. Pristojni organ osebi izda potrdilo o vloženi prošnji, ki ji dovoljuje prebivanje v Republiki Sloveniji do dokončne odločitve o prošnji. Pristojni organ odloči o prošnji na podlagi strokovnega mnenja zdravstvene komisije, ki jo imenuje minister, pristojen za zdravje. Mnenje zdravstvene komisije pridobi po uradni dolžnosti. Dovolitev prebivanja v Republiki Sloveniji po prenehanju trajanja začasne zaščite se prizna z odločbo za čas trajanja zdravstvenih razlogov, zaradi katerih se oseba ne more vrniti v državo ali regijo izvora.
(3)
Do prebivanja po prenehanju trajanja začasne zaščite v skladu s prejšnjim odstavkom so upravičeni tudi družinski člani osebe iz prejšnjega odstavka, ki z njo prebivajo v Republiki Sloveniji in jim je prenehal status začasne zaščite zaradi poteka časa trajanja začasne zaščite.
(4)
Pristojni organ po poteku časa trajanja začasne zaščite z odločbo dovoli prebivanje mladoletni osebi, ki se šola v Republiki Sloveniji, in osebi, ki je v tekočem šolskem letu dopolnila 18 let in se šola v Republiki Sloveniji, ter njunim družinskim članom, do izteka tekočega šolskega leta. Prošnja se vloži pri pristojnem organu pred potekom roka iz prvega odstavka tega člena. Pristojni organ osebi izda potrdilo o vloženi prošnji, ki ji dovoljuje prebivanje v Republiki Sloveniji do dokončne odločitve o prošnji.
(5)
V odločbi, s katero se prošnja za dovolitev bivanja v Republiki Sloveniji po poteku časa trajanja začasne zaščite zavrne, v sklepu, s katerim se prošnja za dovolitev prebivanja v Republiki Sloveniji po poteku časa trajanja začasne zaščite zavrže, in v sklepu, s katerim je postopek dovolitve bivanja v Republiki Sloveniji po poteku časa trajanja začasne zaščite ustavljen, pristojni organ, ob smiselni uporabi 16. člena tega zakona, določi tudi rok za prostovoljni odhod, ukrep odstranitve tujca in ukrep prepovedi vstopa v Republiko Slovenijo.
(6)
Osebe iz tega člena imajo v času dovoljenega prebivanja v Republiki Sloveniji enake pravice in dolžnosti kot osebe z začasno zaščito.
(7)
Minister predpiše obrazec vloge za prebivanje v Republiki Sloveniji po poteku časa začasne zaščite v skladu z drugim in četrtim odstavkom tega člena.
V. POGLAVJE PRAVICE IN DOLŽNOSTI PROSILCEV
24. člen
(pravice prosilcev)
(1)
Prosilec ima pravico do:
1.
prebivanja v Republiki Sloveniji;
2.
informiranja;
3.
nastanitve;
4.
materialne oskrbe, kadar je nastanjen v nastanitvenem centru ali drugi nastanitveni kapaciteti iz 32. člena tega zakona;
5.
zdravstvenega varstva;
6.
izobraževanja;
7.
subvencije malice za učence in dijake ter subvencije kosila za učence.
(2)
Pravice iz prejšnjega odstavka prosilcem pripadajo do pravnomočne odločitve pristojnega organa o vlogi za priznanje statusa začasne zaščite, razen če zakon določa drugače.
(3)
Prosilec upravičenost do pridobitve posamezne pravice iz prvega odstavka tega člena dokazuje s potrdilom o vloženi vlogi za priznanje statusa začasne zaščite iz petega odstavka 15. člena tega zakona. Prosilec, ki še ni vložil vloge za priznanje statusa začasne zaščite, do poteka roka iz drugega odstavka 15. člena tega zakona upravičenost do pridobitve posamezne pravice iz prvega odstavka tega člena dokazuje s kopijo registracijskega lista iz prvega odstavka 15. člena tega zakona.
(4)
Način zagotavljanja pravic iz tega člena podrobneje določi vlada.
25. člen
(informiranje)
(1)
Urad prosilcu zagotovi vse informacije, ki se nanašajo na postopek priznanja statusa začasne zaščite, pravice in dolžnosti prosilcev, ter informacije o možnosti dostopa do nevladnih in mednarodnih organizacij in drugih organizacij za pomoč razseljenim osebam.
(2)
Informacije iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v jeziku, ki ga prosilec razume.
(3)
Urad lahko zagotovi informacije iz prvega odstavka tudi z izdajo informativnih brošur, z informativnimi filmi in organiziranjem informacijske službe.
26. člen
(nastanitev in materialna oskrba)
(1)
Pred nastanitvijo prosilca v nastanitveni center ali drugo nastanitveno kapaciteto iz 32. člena tega zakona se opravi preventivni zdravstveni pregled v skladu s predpisi, ki urejajo mednarodno zaščito.
(2)
Prosilec ima pravico do nastanitve v nastanitvenem centru ali drugi nastanitveni kapaciteti iz 32. člena tega zakona, kjer so mu zagotovljeni prehrana, obleka in obutev ter higienske potrebščine. Prosilcu se v skladu z možnostmi zagotovi prehrana, ki ne krši njegovega verskega prepričanja.
(3)
Prosilec, ki je mladoletnik brez spremstva, se nastani v skladu s 34. členom tega zakona.
(4)
Prosilec se lahko nastani pri izvajalcu institucionalnega varstva v skladu s 35. členom tega zakona.
(5)
Prosilec se lahko na lastne stroške nastani tudi na zasebnem naslovu.
27. člen
(zdravstveno varstvo)
Prosilec ima pravico do zdravstvenega varstva, kot je določeno v 45. členu tega zakona za osebo z začasno zaščito.
28. člen
(izobraževanje ter subvencija malice in kosila)
(1)
Prosilec ima pravico do izobraževanja, kot je določeno v 49. členu tega zakona za osebo z začasno zaščito, razen pravice do predšolske vzgoje in državne štipendije.
(2)
Prosilec, ki je učenec in je vpisan v osnovno šolo ter se redno izobražuje in je prijavljen na malico oziroma kosilo, ima pravico do subvencije malice in kosila v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, in zakonom, ki ureja šolsko prehrano. Prosilec, ki je dijak in je vpisan v srednjo šolo ter se redno izobražuje in je prijavljen na malico, ima pravico do subvencije malice v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
29. člen
(dolžnosti prosilca)
(1)
Prosilec ima enake dolžnosti kot oseba z začasno zaščito v skladu s 56. členom tega zakona.
(2)
Prosilec mora v nastanitvenem centru ali drugi nastanitveni kapaciteti iz 32. člena tega zakona ravnati v skladu s pravili prebivanja iz prvega odstavka 33. člena tega zakona, v primeru kršitev hišnega reda iz drugega odstavka 33. člena tega zakona pa se zanj uporabljajo tretji, četrti, peti, šesti, sedmi in osmi odstavek 33. člena tega zakona.
30. člen
(obveznosti prosilca)
(1)
Prosilec mora v postopkih po tem zakonu ves čas sodelovati s pristojnim organom, ki vodi postopek. Prosilec mora omogočiti pristojnemu organu dostop do vseh razpoložljivih dokazov ter predložiti vse listine in potrdila, s katerimi razpolaga ali jih lahko pridobi na zakonit način in ki so lahko pomembna za postopek, ter se odzivati vabilom pristojnih organov. Pristojni organ lahko prosilcu postavi primeren rok, v katerem mora predložiti zahtevane listine, potrdila oziroma druge dokaze, sicer jih ni dolžan upoštevati.
(2)
Če je bil postopek po tem zakonu uveden na zahtevo ali prošnjo prosilca in ga ni mogoče končati brez njegovega sodelovanja, se njegov molk šteje za umik zahteve, če kljub opozorilu pristojnega organa v postavljenem roku ne opravi nobenega dejanja za nadaljevanje oziroma dokončanje postopka oziroma, če se iz opustitve teh dejanj da sklepati, da ni več zainteresiran za nadaljevanje postopka.
VI. POGLAVJE PRAVICE IN DOLŽNOSTI OSEB Z ZAČASNO ZAŠČITO
31. člen
(pravice osebe z začasno zaščito)
(1)
Oseba z začasno zaščito ima pravico do:
1.
začasnega prebivanja v Republiki Sloveniji;
2.
nastanitve in prehrane;
3.
denarne pomoči;
4.
denarne pomoči za zasebno nastanitev;
5.
zdravstvenega varstva;
6.
posebne oblike denarne pomoči po smrti družinskega člana in do posebne oblike denarne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba;
7.
dostopa na trg dela;
8.
predšolske vzgoje in izobraževanja;
9.
subvencije malice za učence in dijake ter subvencije kosila za učence;
10.
žepnine;
11.
celovitosti družine in združevanja družine;
12.
obveščenosti o pravicah in dolžnostih;
13.
pomoči pri uveljavljanju pravic iz tega zakona in pri vključevanju v družbo.
(2)
Način uveljavljanja in zagotavljanja pravic iz prejšnjega odstavka podrobneje določi vlada.
(3)
Oseba z začasno zaščito upravičenost do posamezne pravice iz prvega odstavka tega člena dokazuje z izkaznico osebe z začasno zaščito iz 57. člena tega zakona.
32. člen
(nastanitev in prehrana)
(1)
Osebi z začasno zaščito se zagotovi nastanitev in prehrana v nastanitvenih centrih. Oseba z začasno zaščito se lahko odloči tudi za zasebno nastanitev.
(2)
Nastanitvene centre iz prejšnjega odstavka ustanovi vlada, upravlja pa jih urad. Nastanitvene centre lahko s soglasjem vlade ustanovijo tudi humanitarne organizacije.
(3)
Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko urad osebo z začasno zaščito namesto v nastanitveni center nastani v:
-
objektih v državni lasti pod pogojem, da nastanitev ne posega v opravljanje nalog ali dejavnosti državnih organov in oseb javnega prava;
-
objektih, katerih uporabnik je urad na podlagi pogodb, sklenjenih z osebami zasebnega prava;
-
institucijah v skladu s 34. in 35. členom tega zakona;
-
drugih primernih institucijah, kadar to zahtevajo izjemne osebne okoliščine osebe z začasno zaščite.
(4)
V primerih nastanitev iz prejšnjega odstavka se osebi z začasno zaščito zagotavlja prehrana. Če prehrane v posamezni nastanitveni kapaciteti ni mogoče zagotoviti, se osebi z začasno zaščito zagotovi denarna pomoč iz 36. člena tega zakona, če izpolnjuje pogoje za dodelitev denarne pomoči v skladu s 36. členom tega zakona.
(5)
Če ima oseba z začasno zaščito sama zadostne dohodke, prejemke ali premoženje oziroma ji preživljanje zagotavljajo zavezanci, ki so jo v skladu s predpisi Republike Slovenije dolžni in zmožni preživljati (v nadaljnjem besedilu: zavezanci), uradu povrne stroške prehrane. Zadostni dohodki, prejemki in premoženje so sredstva, ki so višja od osnovnega minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji, kot je določen s predpisi s področja socialnega varstva (v nadaljnjem besedilu: osnovni znesek minimalnega dohodka). Za dohodke, prejemke in premoženje se upoštevajo dohodki, prejemki in premoženje, kot so določeni v 36. členu tega zakona.
(6)
Osebi z začasno zaščito se v skladu z možnostmi lahko zagotovi prehrana, ki ne krši njenega verskega prepričanja.
33. člen
(pravila prebivanja in kršitve hišnega reda)
(1)
Pravila prebivanja, v skladu s katerimi mora oseba z začasno zaščito ravnati v nastanitvenih centrih iz prvega odstavka prejšnjega člena in nastanitvenih kapacitetah iz tretjega odstavka prejšnjega člena, določa hišni red, ki ga predpiše vlada.
(2)
Kršitve hišnega reda so:
1.
izražanje rasne, verske, nacionalne, spolne, politične ali druge nestrpnosti v kakršnikoli obliki;
2.
žaljiv ali nasilen odnos do sostanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev;
3.
vnos nevarnih predmetov ter lahko vnetljivih snovi;
4.
vnašanje prepovedanih drog;
5.
neizpolnitev ukaza uradnih oseb, ki bi povzročila hujše motnje v delovanju nastanitvenega centra ali nastanitvene kapacitete iz prejšnjega člena;
6.
izdelovanje ali vnašanje predmetov, primernih za napad ali za storitev kaznivega dejanja;
7.
namerna kršitev predpisov o varstvu pred požarom, eksplozijo ali naravnimi in drugimi nesrečami;
8.
namerna povzročitev materialne škode;
9.
oviranje postopka nastanitve osebe z začasno zaščito v sobo;
10.
opravljanje pridobitne dejavnosti v nastanitvenem centru ali nastanitveni kapaciteti iz prejšnjega odstavka;
11.
kršenje javnega reda in miru v nastanitvenem centru ali nastanitveni kapaciteti iz prejšnjega člena;
12.
odsotnost iz nastanitvenega centra ali nastanitvene kapacitete iz prejšnjega odstavka, daljša od treh dni, ki ni bila ob odhodu sporočena uradu.
(3)
Za kršitve hišnega reda se izrečejo:
-
pisni opomin;
-
ukrep preselitve v drug nastanitveni center ali nastanitveno kapaciteto iz prejšnjega člena;
-
odpoved nastanitve v nastanitvenem centru ali nastanitveni kapaciteti iz prejšnjega člena;
-
povrnitev škode.
(4)
Urad izreka ukrepe zaradi kršitev hišnega reda z odločbo, razen ukrep pisnega opomina, ki ga izreče s sklepom.
(5)
Za prvo kršitev hišnega reda urad izreče pisni opomin. Za prvo ponovitev katerokoli kršitve hišnega reda, urad izreče ukrep preselitve v drug nastanitveni center ali nastanitveno kapaciteto iz prejšnjega člena. Po drugi ponovitvi katerekoli kršitve hišnega reda urad izreče ukrep odpovedi nastanitve v nastanitvenem centru ali nastanitveni zmogljivosti iz prejšnjega člena.
(6)
Ne glede na prejšnji odstavek urad izreče ukrep iz tretje alineje tretjega odstavka tega člena v primeru kršitve iz 12. točke drugega odstavka tega člena.
(7)
Ukrep povrnitve škode urad izreče za kršitev iz 8. točke drugega odstavka tega člena. Če oseba z začasno zaščito, ki prejema žepnino, ne povrne škode, urad z odločbo zmanjša višino žepnine za največ polovico za obdobje, dokler se znesek škode ne povrne uradu. Če oseba ne prejema žepnine in ne povrne škode, urad terjatev v izterjavo odstopi pristojni instituciji. Urad terjatev v izterjavo odstopi pristojni instituciji tudi, kadar z zmanjšanjem žepnine iz tega odstavka ni mogoče pričakovati povračila celotne škode, pri čemer pa se žepnina kljub temu zmanjša v skladu z drugim stavkom tega odstavka.