Zakon o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov...

874. Zakon o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov (ZOTDS)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov (ZOTDS)

Razglašam Zakon o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov (ZOTDS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 16. marca 2022.

Št. 003-02-1/2022-80

Ljubljana, dne 24. marca 2022

Borut Pahor predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O OSKRBI S TOPLOTO IZ DISTRIBUCIJSKIH SISTEMOV (ZOTDS)

I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina in namen zakona)

(1)

Ta zakon ureja pogoje za zagotavljanje oskrbe s toploto iz distribucijskih sistemov. Zakon ureja tudi oskrbo s plini iz distribucijskih sistemov, ki niso neposredno ali posredno povezani s prenosnim sistemom plina v Republiki Sloveniji.

(2)

Namen zakona je zagotoviti konkurenčno, dostopno in trajnostno usmerjeno oskrbo s toploto iz distribucijskih sistemov, omogočiti razvoj učinkovitih in konkurenčnih sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja skladno z usmeritvami iz celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (v nadaljnjem besedilu: NEPN), obenem pa zagotoviti učinkovite mehanizme regulacije cen toplote in varstvo odjemalcev.

2. člen

(izključitev uporabe zakona)

(1)

Ta zakon se ne uporablja za distribucijski sistem, ki ima skupno nazivno moč priključenih naprav odjemalcev na sistemu manjšo od 500 kW, razen določb 7., 8. in 32. člena tega zakona.

(2)

Ta zakon se tudi ne uporablja za lastniške distribucijske sisteme, razen določb 7., 31. in 32. člena tega zakona, ki pa se uporabljajo za lastniške distribucijske sisteme s skupno nazivno močjo priključenih naprav odjemalcev na sistemu, večjo od 500 kW.

3. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.

»daljinsko hlajenje« je distribucija toplotne energije v obliki ohlajenih tekočin iz centralnih ali decentraliziranih proizvodnih virov po sistemu do več objektov ali lokacij za hlajenje prostorov ali procesno hlajenje;

2.

»daljinsko ogrevanje« je distribucija toplotne energije v obliki pare, vroče vode ali tople vode iz centralnih ali decentraliziranih proizvodnih virov po sistemu do več objektov ali lokacij za ogrevanje prostorov ali procesno ogrevanje;

3.

»distribucija« pomeni prenos toplote ali plinov po distribucijskem sistemu in vključuje tudi dobavo odjemalcem;

4.

»distribucija plina« pomeni prenos plina po distribucijskem sistemu in vključuje tudi dobavo odjemalcem;

5.

»distribucija toplote« je daljinsko ogrevanje ali daljinsko hlajenje, ki pomeni distribucijo toplote iz centralnih ali decentraliziranih proizvodnih virov po distribucijskem sistemu za ogrevanje ali hlajenje prostorov, ogrevanje sanitarne vode ali za procesno ogrevanje ali hlajenje ter vključuje tudi dobavo odjemalcem;

6.

»distribucijski sistem« ali »sistem« pomeni sistem naprav in napeljav, ki ni neposredno ali posredno povezan s prenosnimi sistemi in ki omogoča prenos toplote ali plina po omrežju od enega ali več virov do odjemalcev v več stavbah ali lokacijah;

7.

»distributer« pomeni pravno ali fizično osebo, ki izvaja dejavnost distribucije;

8.

»distributer toplote« je fizična ali pravna oseba, ki izvaja distribucijo toplote;

9.

»dobava toplote« pomeni dobavo toplote po distribucijskem sistemu odjemalcu ali dobavo toplote distributerju od proizvajalca toplote;

10.

»gospodinjski odjemalec« je odjemalec, ki odjema toploto ali plin za svojo lastno rabo v gospodinjstvu, kar izključuje rabo toplote ali plina za opravljanje poslovnih dejavnosti;

11.

»lastniški distribucijski sistem« pomeni distribucijski sistem v solasti ali skupni lasti odjemalcev in lahko vključuje tudi proizvodni vir;

12.

»odjemalec« pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino oseb, ki odjema in kupuje toploto ali plin za lastno končno rabo;

13.

»odjemno mesto« pomeni mesto, kjer odjemalec prevzema toploto ali plin in na katerem se ugotavljata kakovost in količina dobavljene toplote ali plina za odjemalca;

14.

»obračunska moč« je moč naprav odjemalca, ki jo distributer upošteva pri obračunu distribucije toplote ali plina;

15.

»plin« pomeni energetski plin, ki se uporablja kot energent in ga je varno prenašati po distribucijskem sistemu do odjemnih mest;

16.

»priključek« pomeni vod, ki poteka od priključnega mesta na distribucijskem sistemu do toplotne postaje pri distribuciji toplote oziroma do glavne plinske zaporne pipe pri distribuciji plina;

17.

»reguliran proizvajalec toplote« je pravna ali fizična oseba, ki dobavlja toploto distributerju toplote, katerega cena toplote za daljinsko ogrevanje je regulirana skladno z 19. členom tega zakona, in je z njim lastniško povezana oseba ali mu proda več kot 30 % celotne predvidene distribuirane toplote v naslednjem letu;

18.

»skupno odjemno mesto« pomeni mesto, na katerem se ugotavljata kakovost in količina dobavljene toplote ali plina za več odjemalcev skupaj;

19.

»tarifna postavka toplote« je znesek za distribucijo toplote na obračunsko enoto;

20.

»toplota« pomeni toploto v obliki pare, vroče vode, tople vode ali ohlajenih tekočin;

21.

»tržna distribucija« pomeni obliko izvajanja distribucije toplote ali plina na podlagi soglasja občine in brez podelitve izključne pravice ali določitve obveznega priključevanja na sistem in brez regulacije cene toplote za ogrevanje.

(2)

Drugi izrazi s področja energetike, ki niso opredeljeni s tem zakonom, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja energetike.

4. člen

(način opravljanja dejavnosti distribucije)

(1)

Dejavnost distribucije toplote in dejavnost distribucije plina se lahko opravlja kot:

-

izbirna lokalna gospodarska javna služba (v nadaljnjem besedilu: gospodarska javna služba) ali

-

tržna distribucija.

(2)

Dejavnost distribucije toplote in dejavnost distribucije plina se opravlja kot gospodarska javna služba, kadar je trajna in nemotena oskrba s toploto in plini v javnem interesu zaradi zagotavljanja javnih potreb. Odločitev o tem sprejme občina.

(3)

Če distributer oskrbuje ali namerava oskrbovati več kot 500 gospodinjskih odjemalcev, se distribucija toplote opravlja kot gospodarska javna služba.

5. člen

(izključna pravica)

(1)

Občina določi pogoje in način opravljanja gospodarske javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe, javno-zasebno partnerstvo in nekatere koncesijske pogodbe.

(2)

Za zagotavljanje javnih potreb iz tretjega odstavka prejšnjega člena s potrebnim obsegom investicij v nov ali obstoječ distribucijski sistem lahko občina z odlokom podeli distributerju izključno pravico opravljanja gospodarske javne službe dejavnost distribucije toplote ali plina na območju občine ali njenem delu. Z odlokom se določi tudi natančen prostorski obseg distribucijskega območja za opravljanje gospodarske javne službe.

(3)

Občina obvesti Agencijo za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) o sprejetju odloka o določitvi gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka najpozneje pet dni po njegovem sprejetju in predvidenem začetku izvajanja te distribucije na njenem območju.

6. člen

(postopek odločitve občine glede tržne distribucije)

(1)

Za izvajanje dejavnosti distribucije toplote in distribucije plina kot tržne distribucije mora distributer predhodno pridobiti soglasje občine, na območju katere se bo izvajala tržna distribucija. K vlogi za izvajanje tržne distribucije distributer priloži idejno zasnovo za pridobitev projektnih in drugih pogojev ter opredeli predvideno število in vrsto odjemalcev, njihovo lego v prostoru in njihovo predvideno skupno letno porabo toplote.

(2)

Občina odloči o soglasju za izvajanje tržne distribucije v treh mesecih od prejema popolne vloge iz prejšnjega odstavka.

(3)

Občina ne izda soglasja za izvajanje tržne distribucije iz prejšnjega odstavka, če:

-

se občina na predlaganem območju odloči izvajati gospodarsko javno službo iz 4. člena tega zakona ali gospodarsko javno službo dejavnost operaterja distribucijskega sistema plina skladno z zakonom, ki ureja oskrbo s plini, ali

-

je predlagana energetska oskrba v nasprotju s smernicami iz sprejetega lokalnega energetskega koncepta ali usmeritvami NEPN.

(4)

V primeru zavrnitve soglasja iz prve alineje prejšnjega odstavka mora občina v treh mesecih po zavrnitvi soglasja začeti postopek za pripravo koncesijskega akta za uvedbo gospodarske javne službe.

(5)

Občina v soglasju iz drugega odstavka tega člena določi natančno prostorsko opredelitev distribucijskega sistema in določi čas izvajanja tržne distribucije v letih.

(6)

Če investitor ne začne gradnje distribucijskega sistema v dveh letih po izdaji soglasja, lahko občina soglasje prekliče.

7. člen

(priglasitev dejavnosti agenciji)

(1)

Distributer mora pred začetkom in po prenehanju opravljanja dejavnosti distribucije toplote ali plina na določenem distribucijskem sistemu o tem obvestiti agencijo.

(2)

Za vodenje evidenc izvajalcev dejavnosti distribucije toplote in distribucije plina po tem zakonu lahko agencija, skladno z zakonom, ki ureja varovanje osebnih podatkov, zbira, vodi in obdeluje naslednje osebne podatke distributerja, ki je fizična oseba: ime, priimek, naslov stalnega prebivališča in naslov opravljanja dejavnosti.

II. poglavje: VARSTVO ODJEMALCEV

8. člen

(pogodba o dobavi in splošni pogodbeni pogoji)

(1)

Pogodba o dobavi toplote ali plina med odjemalcem in distributerjem mora biti sklenjena v pisni obliki.

(2)

Pogodba iz prejšnjega odstavka se sklene med distributerjem in odjemalcem, ki je imetnik soglasja za priključitev. Če potencialni odjemalec ni imetnik soglasja za priključitev na distribucijski sistem iz 26. člena tega zakona, mora za sklenitev pogodbe o dobavi toplote ali plina pridobiti soglasje osebe, ki je imetnik soglasja za priključitev, iz katerega mora izhajati, da soglasodajalec dovoljuje potencialnemu odjemalcu sistema, da preko njegovega priključka odjema toploto ali plin.

(3)

Oseba, ki sklene pogodbo, in imetnik soglasja za priključitev sta solidarno odgovorna za nastale obveznosti dobave, razen če je subsidiarna odgovornost določena z drugim zakonom.

(4)

Pogodba iz prvega odstavka tega člena mora določati najmanj naslednje:

1.

ime in naslov distributerja;

2.

ime in naslov odjemalca, davčno oziroma matično številko;

3.

naslov in podatke o stavbi ali delu stavbe, v katerem odjema toploto ali plin;

4.

vrste storitev, ponujeno raven kakovosti storitev;

5.

pravice in obveznosti pogodbenih strank v zvezi z neizpolnjevanjem pogodbe;

6.

ceno toplote ali plina in dan podpisa pogodbe;

7.

načine pridobivanja podatkov o vseh veljavnih tarifah in cenah storitev;

8.

trajanje pogodbe, pogoje za podaljšanje in prenehanje storitev in pogodbe;

9.

dogovore o nadomestilu in povračilu v primeru, če ni dosežena raven kakovosti storitev iz pogodbe, vključno z nenatančnim ali zapoznelim obračunavanjem dobavljene toplote ali plina;

10.

informacije o pravicah odjemalcev.

(5)

Sestavni del pogodbe o dobavi so tudi splošni pogodbeni pogoji, ki morajo biti pravični in znani vnaprej, distributer pa jih mora odjemalcu zagotoviti pred sklenitvijo pogodbe, tudi če se pogodbe sklepajo po posrednikih. Splošni pogodbeni pogoji distributerja, ki izvaja gospodarsko javno službo, morajo biti skladni s sistemskimi obratovalnimi navodili iz 17. člena tega zakona. Distributer ne sme uporabljati nepoštenih in zavajajočih načinov prodaje toplote ali plina.

(6)

Spremembo splošnih pogodbenih pogojev mora distributer neposredno ter na pregleden in razumljiv način sporočiti odjemalcu najmanj mesec dni pred njeno uveljavitvijo, če se sprememba nanaša na pogodbo odjemalca.

(7)

Distributer v sistemskih obratovalnih navodilih in splošnih pogodbenih pogojih iz 17. člena tega zakona podrobneje določi obveznosti pogodbenih strank in postopek urejanja pogodbenih razmerij na skupnem odjemnem mestu.

9. člen

(kontaktna točka za odjemalce)

(1)

Distributer mora odjemalcem na enem mestu zagotoviti potrebne informacije glede njihovih pravic, veljavnih predpisov in metod za reševanje sporov, ki so jim na voljo v primeru spora z distributerjem (v nadaljnjem besedilu: kontaktna točka).

(2)

V kontaktni točki mora distributer zagotoviti najmanj informacije o:

-

načinih reševanja sporov;

-

veljavnih cenah toplote ali plina ter pogojih v zvezi z dostopom do teh storitev in v zvezi njihovo uporabo;

-

načinu pridobitve podatkov o porabi;

-

pravicah do oskrbe s toploto ali plinom določene kakovosti po razumni ceni v skladu predpisi in splošnimi akti.

(3)

Distributer zagotovi pregleden, enostaven in brezplačen notranji postopek obravnave pritožb končnih odjemalcev.

10. člen

(obveščanje odjemalcev)

Distributer najmanj enkrat letno svojim odjemalcem v jasni in razumljivi obliki poda informacije o njihovi porabi toplote oziroma plina v skladu s predpisi o učinkoviti rabi energije in na svoji spletni strani objavi vrednosti kazalnikov skladno z določbami predpisov o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije.

III. poglavje: MERJENJE PORABE

11. člen

(merjenje porabe in oddaje)

(1)

Distributer mora zagotoviti merjenje porabe toplote ali plina na odjemnem mestu v skladu s predpisi o meroslovju in predpisi o učinkoviti rabi energije. Distributer toplote mora zagotoviti izvajanje meritev kakovosti dobavljene toplote.

(2)

Proizvajalec toplote, ki dobavlja toploto v distribucijski sistem, mora meriti količino porabljenih primarnih goriv in količino proizvedene toplote po posameznih napravah za proizvodnjo toplote ter količino predane toplote v sistem.

(3)

Distributer mora zagotoviti merjenje prevzete toplote ali plina za vse prevzemne točke v distribucijski sistem. Proizvajalec in distributer se lahko dogovorita o skupni meritvi na prevzemni točki v distribucijski sistem.

12. člen

(obveščanje distributerja)

(1)

Odjemalec, ki odjema toploto v delu stavbe ali v stavbi iz odjemnega mesta z več odjemalci ali več stavb, mora najpozneje v 15 dneh po začetku odjema toplote ali po njegovem prenehanju sporočiti distributerju naslednje podatke: ime in priimek ali firmo odjemalca, naslov in podatke o delu stavbe, v katerem odjema toploto, oziroma o stavbi, v kateri odjema to energijo, davčno številko in datum začetka ali prenehanja odjema toplote. Za začetek ali prenehanje odjema toplote se šteje začetek ali konec obračunskega obdobja, v katerem je odjemalec začel ali prenehal uporabljati del stavbe, ali datum zapisniško ugotovljenega priklopa oziroma odklopa odjemalca iz skupnega odjemnega mesta.

(2)

Če distributer nima pravilnih podatkov o odjemalcu iz prejšnjega odstavka, neposredno ali s posredovanjem upravnika stavbe pozove osebo, ki uporablja zadevni del stavbe oziroma stavbo, da nemudoma sporoči podatke.

(3)

Inšpektor iz 33. člena tega zakona, ki v inšpekcijskem postopku zaradi kršitve prvega in drugega odstavka tega člena ugotovi podatke o odjemalcu iz prvega odstavka tega člena, mora te podatke sporočiti distributerju.

IV. poglavje: OBVEZNOSTI DISTRIBUTERJEV V JAVNEM INTERESU

13. člen

(obveznosti v javnem interesu)

Distributerji morajo v javnem interesu zagotavljati:

-

varno in zanesljivo dolgoročno načrtovanje in oskrbo s toploto in plinom,

-

nediskriminatorno obravnavo odjemalcev in

-

nujno oskrbo gospodinjskih odjemalcev.

14. člen

(zanesljivost oskrbe)

(1)

Distributerji morajo s primernimi ukrepi pri izbiri in skladiščenju goriv ter izbiri dobaviteljev, razvoju in obratovanju sistema zagotoviti dolgoročno zanesljivo in varno oskrbo odjemalcev.

(2)

Distributerji morajo zagotoviti sprejemanje informacij odjemalcev o motnjah na sistemu pri dobavi energije in motnje nemudoma odpraviti, če vzrok motenj niso napake na napravah odjemalca.

(3)

Distributerji toplote, ki kot edini primarni vir za proizvodnjo toplote uporabljajo plin iz povezanega distribucijskega ali prenosnega sistema plina, upoštevajo navodila in ukrepe iz predpisov o zanesljivi oskrbi s plini in načrta za izredne razmere, ki ga sprejme pristojni organ za zanesljivo oskrbo s plinom.

15. člen

(nediskriminatorno obravnavanje odjemalcev)

(1)

Distributer ne sme diskriminirati odjemalcev glede pogojev uporabe sistema. Razlike v pogojih za uporabo sistema morajo temeljiti na objektivnih in preglednih merilih ter biti opredeljene v sistemskih obratovalnih navodilih oziroma splošnih pogodbenih pogojih izvajalcev tržne distribucije.

(2)

Odjemalec, ki s količino odjema ali prilagajanjem svojega odjema prispeva k ugodnejši obremenitvi distribucijskega sistema, je upravičen do ugodnejših pogojev oskrbe, če so razlogi in merila za ugodnejšo obravnavo določeni v sistemskih obratovalnih navodilih oziroma splošnih pogodbenih pogojih izvajalcev tržne distribucije.

16. člen

(nujna oskrba gospodinjskega odjemalca)

(1)

Do nujne oskrbe je upravičen gospodinjski odjemalec, ki si zaradi svojih premoženjskih razmer, dohodkov in drugih socialnih okoliščin ter bivalnih razmer ne more zagotoviti drugega vira energije za ogrevanje, ki bi mu povzročil enake ali manjše stroške za ogrevanje stanovanjskih prostorov.