Nalaganje dokumenta...
Zakon o kupcih in serviserjih nedonosnih kreditov bank (ZKSNKB)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 12-290/2024, stran 668 DATUM OBJAVE: 9.2.2024
RS 12-290/2024
290. Zakon o kupcih in serviserjih nedonosnih kreditov bank (ZKSNKB)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o kupcih in serviserjih nedonosnih kreditov bank (ZKSNKB)
o razglasitvi Zakona o kupcih in serviserjih nedonosnih kreditov bank (ZKSNKB)
Razglašam Zakon o kupcih in serviserjih nedonosnih kreditov bank (ZKSNKB), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 30. januarja 2024.
Št. 003-02-1/2024-4
Ljubljana, dne 7. februarja 2024
Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije
Z A K O N
O KUPCIH IN SERVISERJIH NEDONOSNIH KREDITOV BANK (ZKSNKB)
O KUPCIH IN SERVISERJIH NEDONOSNIH KREDITOV BANK (ZKSNKB)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1)
Ta zakon ureja:
1.
pravice in obveznosti kupca kreditov v zvezi z odkupljenim nedonosnim kreditom;
2.
pogoje za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov in obveznosti, ki jih mora izpolnjevati serviser kreditov, ki deluje v imenu kupca nedonosnega kredita;
3.
obveznosti kreditne institucije v zvezi s prodanim nedonosnim kreditom;
4.
nadzor nad poslovanjem kupcev kreditov in serviserjev kreditov ali drugih subjektov iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: drug subjekt).
(2)
Ta zakon se uporablja le za nedonosni kredit, ki ga je odobrila kreditna institucija s sedežem v Evropski uniji.
2. člen
(prenos aktov Evropske unije)
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva (EU) 2021/2167 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2021 o serviserjih kreditov in kupcih kreditov ter spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU (UL L št. 438 z dne 8. 12. 2021, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2021/2167/EU).
3. člen
(opredelitev izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
»dejavnost servisiranja kreditov« vključuje eno ali več dejavnosti, in sicer:
-
zbiranje ali izterjava zapadlih plačil kreditojemalca oziroma kreditojemalke (v nadaljnjem besedilu: kreditojemalec), povezanih s pravicami kreditodajalca, ki izhajajo iz kreditne pogodbe, ali s samo kreditno pogodbo;
-
ponovno pogajanje s kreditojemalcem o pogojih v zvezi s pravicami kreditodajalca, ki izhajajo iz kreditne pogodbe, ali v zvezi s samo kreditno pogodbo, ob upoštevanju navodil kupca kreditov, kadar serviser kreditov ni kreditni posrednik, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja potrošniške kredite;
-
obravnavanje pritožb v zvezi s pravicami kreditodajalca, ki izhajajo iz kreditne pogodbe, ali v zvezi s samo kreditno pogodbo;
-
obveščanje kreditojemalca o vseh spremembah obrestnih mer, stroškov ali zapadlih plačil, povezanih s pravicami kreditodajalca, ki izhajajo iz kreditne pogodbe, ali s samo kreditno pogodbo;
2.
»država članica gostiteljica« je država članica Evropske unije, v kateri je serviser kreditov ustanovil podružnico, ali kjer opravlja dejavnosti servisiranja kreditov, ter država članica, kjer ima kreditojemalec prebivališče ali sedež;
3.
»kreditna institucija« je kreditna institucija, kot je opredeljena v 4. členu Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 105 z dne 20. 4. 2023, str. 69; v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 575/2013), in na območju Republike Slovenije pomeni banko in hranilnico;
4.
»kreditodajalec« je kreditna institucija, ki je odobrila kredit, ali kupec kreditov v skladu s tem zakonom;
5.
»kreditojemalec« je fizična ali pravna oseba, ki je sklenila kreditno pogodbo s kreditno institucijo, vključno z njenim pravnim naslednikom ali prevzemnikom;
6.
»kreditna pogodba« je pogodba, s katero kreditna institucija odobri kredit v obliki odloženega plačila, posojila ali drugega podobnega finančnega dogovora;
7.
»kupec kreditov« je fizična oseba ali pravna oseba, razen kreditne institucije, ki odkupi pravice kreditodajalca, ki izhajajo iz nedonosne kreditne pogodbe, ali odkupi nedonosno kreditno pogodbo v skladu s tem zakonom;
8.
»kvalificirani delež« je kvalificirani delež, kot je opredeljen v 36. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013;
9.
»osebni podatki« so osebni podatki, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in so za namene tega zakona opredeljeni v 38. členu tega zakona;
10.
»koda LEI« je alfanumerična oznaka, ki se poslovnemu subjektu doda v skladu s standardom ISO 17442:2012 ter zagotavlja nedvoumno in enotno identifikacijo tega poslovnega subjekta;
11.
»matična država članica« je pri serviserju kreditov država članica Evropske unije, v kateri ima serviser kreditov sedež, in pri kupcu kreditov država članica Evropske unije, v kateri ima kupec kreditov ali njegov zastopnik prebivališče ali sedež;
12.
»nedonosni kredit« je kreditna pogodba ali terjatev iz kreditne pogodbe, ki je razvrščena kot nedonosna izpostavljenost v skladu s 47.a členom Uredbe (EU) št. 575/2013;
13.
»pogodba o servisiranju kreditov« je pisna pogodba, sklenjena med kupcem kreditov in serviserjem kreditov v zvezi s storitvami, ki jih slednji opravlja v imenu kupca kreditov;
14.
»ponudnik storitev servisiranja kreditov« je tretja oseba, ki jo serviser kreditov uporablja za izvajanje katere koli dejavnosti servisiranja kreditov;
15.
»potrošnik oziroma potrošnica« (v nadaljnjem besedilu: potrošnik) je fizična oseba, ki v kreditnih pogodbah, za katere velja ta zakon, deluje za namene zunaj svoje dejavnosti, poslovanja ali poklica;
16.
»serviser kreditov« je pravna oseba, ki v imenu kupca kreditov v okviru svojega poslovanja upravlja in izvršuje pravice ter obveznosti, povezane s pravicami kreditodajalca, ki izhajajo iz nedonosnega kredita, pri čemer opravlja vsaj eno od dejavnosti servisiranja kreditov;
17.
»tretja država« pomeni državo, ki ni država članica Evropske unije.
4. člen
(izjeme od uporabe zakona)
(1)
Ta zakon se ne uporablja za:
1.
dejavnosti servisiranja kreditov, ki jih izvajajo:
-
kreditna institucija s sedežem v Evropski uniji;
-
upravljavec alternativnih investicijskih skladov, ki ima dovoljenje ali je registriran v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov, in družba za upravljanje ali investicijska družba, ki ima dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, če investicijska družba ni imenovala družbe za upravljanje v skladu z navedenim zakonom v imenu sklada, ki ga upravlja;
-
pravna oseba, ki ni institucija iz prve alineje te točke in ki je pridobila dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja in dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin v skladu z zakonom, ki ureja potrošniške kredite;
2.
dejavnosti servisiranja kreditov, ki jih ni odobrila kreditna institucija s sedežem v Evropski uniji, razen če se kreditna pogodba nadomesti s kreditno pogodbo, ki jo je sklenila kreditna institucija s sedežem v Evropski uniji;
3.
odkup nedonosnega kredita s strani kreditne institucije s sedežem v Evropski uniji, razen v zvezi z uporabo podatkovnih predlog v skladu z drugim odstavkom 35. člena tega zakona;
4.
dejavnosti servisiranja kreditov, ki jih izvajajo notarji, izvršitelji in odvetniki s prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji, kadar opravljajo dejavnosti servisiranja kreditov v okviru svojega poklica.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek za kreditne institucije veljajo določbe četrtega odstavka 7. člena, 32., 33., 34., 35., 36., 42., 43., 44., 46., 51. in 55. člena tega zakona.
(3)
Ne glede na prvi odstavek tega člena za pravne osebe iz tretje alineje 1. točke prvega odstavka tega člena veljajo določbe četrtega odstavka 7. člena, 32., 33., 34., 42., 43., 44., 46. in 49. člena tega zakona.
(4)
Ta zakon se ne uporablja za pogodbena razmerja med kreditno institucijo in ponudnikom storitev, ki dejavnosti servisiranja kreditov prevzame neposredno v okviru zunanjega izvajanja dejavnosti, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja bančništvo.
5. člen
(vpliv na druge predpise)
(1)
Ta zakon glede kreditnih pogodb, za katere se uporablja, ne vpliva na načela pogodbenega ali civilnega prava v zvezi s kreditnimi pogodbami ali na zaščito potrošnikov ali drugih kreditojemalcev, zlasti na podlagi Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (UL L št. 177 z dne 4. 7. 2008, str. 6), in Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L št. 351 z dne 20. 12. 2012, str. 1) ter na podlagi zakona, ki ureja varstvo potrošnikov, zakona, ki ureja potrošniške kredite, zakona, ki ureja izvršbe in zavarovanja, in stvarnopravnega zakonika.
(2)
Ta zakon ne vpliva na omejitve v zvezi z odstopom terjatev iz kreditnih pogodb, določene v zakonu, ki ureja potrošniške kredite, in na omejitve v drugih predpisih pogodbenega ali civilnega prava v zvezi s kreditnimi pogodbami.
(3)
Ta zakon ne vpliva na zahteve v zvezi z dejavnostmi servisiranja kreditov, kadar je kupec kreditov subjekt s posebnim namenom pri listinjenju, kot je opredeljen v Uredbi (EU) št. 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L št. 347 z dne 28. 12. 2017, str. 35), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) št. 2021/557 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2021 o spremembi Uredbe (EU) št. 2017/2402 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje kot pomoč pri okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L št. 116 z dne 6. 4. 2021, str. 1), pod pogojem, da ta zakonodaja:
1.
ne vpliva na raven varstva potrošnikov, ki jo zagotavlja ta zakon, in
2.
zagotavlja, da Banka Slovenije od kupca kreditov ali serviserja kreditov, kadar je ta imenovan, prejme potrebne informacije.
II. KUPEC KREDITOV
6. člen
(pravica potencialnega kupca kreditov do prejema informacij s strani kreditne institucije)
(1)
Potencialni kupec kreditov ima pravico, da mu kreditna institucija, ki je izrazila namero za prenos nedonosnega kredita, na podlagi 35. člena tega zakona zagotovi potrebne informacije v zvezi z nedonosnim kreditom in informacije o morebitnem zavarovanju s premoženjem, preden sklene pogodbo o odkupu nedonosnega kredita, da potencialni kupec kreditov sam oceni vrednost nedonosnega kredita in verjetnost poplačila.
(2)
Potencialni kupec kreditov zagotavlja varstvo vseh informacij, ki jih prejme od kreditne institucije, zaupnost poslovnih informacij in varstvo osebnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) št. 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, št. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 2016/679) in z Uredbo (EU) št. 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295 z dne 21. 11. 2018, str. 39; v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 2018/1725) ter z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(3)
Zaupne poslovne informacije iz prejšnjega odstavka so vsi podatki, dejstva in okoliščine o posameznem kreditojemalcu ter osebni podatki fizičnih oseb, s katerimi potencialni kupec kreditov, upravljavec ali obdelovalec oziroma upravljavka ali obdelovalka osebnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: upravljavec osebnih podatkov) neposredno ali posredno razpolaga.
7. člen
(obveznosti kupca kreditov o imenovanju serviserja kreditov ali drugega subjekta)
(1)
Kadar gre za odkup nedonosnega kredita, kjer je kreditojemalec potrošnik, kupec kreditov s prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov na območju Republike Slovenije na dan prenosa nedonosnega kredita imenuje:
1.
kreditno institucijo s sedežem v Evropski uniji,
2.
pravno osebo, ki ni institucija iz 1. točke tega odstavka in je pridobila dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja ali dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin v skladu z zakonom, ki ureja potrošniške kredite,
3.
serviserja kreditov s sedežem v Evropski uniji.
(2)
Če ima kupec kreditov prebivališče ali sedež v državi članici, ki ni Republika Slovenija, za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov na območju Republike Slovenije v zvezi z nedonosnim kreditom, kjer je kreditojemalec potrošnik, na dan prenosa nedonosnega kredita imenuje subjekt iz prejšnjega odstavka.
(3)
Če kupec kreditov nima prebivališča ali sedeža v Evropski uniji, njegov zastopnik, imenovan v skladu z 9. členom tega zakona, na dan prenosa nedonosnega kredita imenuje subjekt iz prvega odstavka tega člena, razen kadar je zastopnik sam tak subjekt, kadar gre za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov na območju Republike Slovenije, v zvezi z nedonosnim kreditom, kjer je kreditojemalec:
1.
potrošnik,
2.
samostojni podjetnik ali
3.
mikro, malo ali srednje podjetje (v nadaljnjem besedilu: MSP), kot so opredeljena v 2. členu priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L št. 124 z dne 20. 5. 2003, str. 36).
(4)
Imenovani subjekt iz prvega odstavka tega člena v imenu kupca kreditov izpolnjuje obveznosti, naložene kupcu kreditov na podlagi tega zakona in drugih predpisov. Če kupec kreditov takega subjekta ni imenoval, te obveznosti še naprej veljajo za kupca kreditov ali njegovega zastopnika, imenovanega v skladu z 9. členom tega zakona.
(5)
Določbe predpisov, ki urejajo izvrševanje pogodb, varstvo potrošnikov, pravice kreditojemalcev, zaupne poslovne informacije in kazensko odgovornost se po prenosu nedonosnega kredita na kupca kreditov še naprej uporabljajo tudi za kupca kreditov. Prenos nedonosnega kredita na kupca kreditov ne vpliva na raven varstva, ki jo potrošnikom in drugim kreditojemalcem zagotavljajo predpisi, ki urejajo postopek zaradi insolventnosti, vključno s pravili o zadolžnicah in menicah.
(6)
Določbe iz drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena v zvezi z zagotavljanjem varstva informacij in zaupnosti poslovnih informacij se uporabljajo tudi za kupca kreditov, njegovega zastopnika, imenovanega v skladu z 9. členom tega zakona, imenovani subjekt iz prvega odstavka tega člena in upravljavca osebnih podatkov.
(7)
V zvezi z obdelavo osebnih podatkov in njihovo hrambo se uporabljajo določbe 38. člena tega zakona.
(8)
Določbe tega zakona ne posegajo v pooblastila v zvezi s centralnim kreditnim registrom, ki ga upravlja Banka Slovenije, vključno s pridobivanjem informacij od kupca kreditov v zvezi s kreditno pogodbo in njenim izvrševanjem.
8. člen
(obveščanje Banke Slovenije o imenovanju serviserjev kreditov ali drugih subjektov)
(1)
Kadar kupec kreditov ali njegov zastopnik, imenovan v skladu z 9. členom tega zakona, za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov na območju Republike Slovenije imenuje subjekt iz prvega odstavka prejšnjega člena, kupec kreditov ali njegov zastopnik Banko Slovenije obvesti o imenu in naslovu imenovanega serviserja kreditov ali drugega subjekta, in sicer najpozneje do začetka izvajanja dejavnosti servisiranja kreditov v zvezi z nedonosnim kreditom.
(2)
Če kupec kreditov ali njegov zastopnik, imenovan v skladu z 9. členom tega zakona, ni imenoval subjekta, kot je določen v prvem odstavku prejšnjega člena, kupec kreditov ali njegov zastopnik, imenovan v skladu z 9. členom tega zakona, imenuje nov subjekt v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena, o čemer najpozneje na dan takšne spremembe obvesti Banko Slovenije ter navede ime in naslov novega serviserja kreditov ali drugega subjekta, ki ga je imenoval za izvajanje dejavnosti servisiranja kreditov. Kupec kreditov ali njegov zastopnik, imenovan v skladu z 9. členom tega zakona, obvesti Banko Slovenije tudi, kadar imenuje nov subjekt, določen v prvem odstavku prejšnjega člena, o čemer najpozneje na dan takšne spremembe obvesti Banko Slovenije ter navede ime in naslov novega serviserja kreditov ali drugega subjekta, ki ga je imenoval za izvajanje dejavnosti servisiranja kreditov.
(3)
Informacije iz prvega in drugega odstavka tega člena v zvezi z uporabo serviserja kreditov ali drugih subjektov Banka Slovenije brez odlašanja sporoči pristojnemu organu države članice gostiteljice, pristojnemu organu države članice, v kateri je bil kredit odobren, in pristojnemu organu matične države članice novega serviserja kreditov, če novi serviser kreditov nima sedeža v Republiki Sloveniji.
9. člen
(zastopnik kupca kreditov iz tretjih držav)
(1)
Kupec kreditov, ki nima prebivališča ali sedeža v Evropski uniji, pri odkupu nedonosnega kredita, ki ga odobri kreditna institucija s sedežem v Republiki Sloveniji, pisno imenuje zastopnika, ki ima prebivališče ali sedež v Evropski uniji.
(2)
Banka Slovenije se pri izvajanju nadzora poleg ali namesto na kupca kreditov lahko obrne na zastopnika iz prejšnjega odstavka pri vseh vprašanjih, povezanih z izpolnjevanjem zahtev iz tega zakona, zastopnik pa je v celoti odgovoren za izpolnjevanje obveznosti, naloženih kupcu kreditov v skladu s tem zakonom.
10. člen
(poročanje kupca kreditov Banki Slovenije v primeru prenosa nedonosnega kredita na novega kupca kreditov)
(1)
Kupec kreditov oziroma njegov zastopnik, imenovan v skladu s prejšnjim členom, Banki Slovenije dvakrat letno za prejšnje šest-mesečno poročevalsko obdobje za kredite, prenesene v tem obdobju, za potrebe izvajanja nadzora Banke Slovenije sporoči kodo LEI novega kupca kreditov ali njegovega zastopnika, kadar je imenovan v skladu s prejšnjim členom.
(2)
Če koda LEI iz prejšnjega odstavka ne obstaja, kupec kreditov oziroma njegov zastopnik, imenovan v skladu s prejšnjim členom, Banki Slovenije dvakrat letno sporoči:
1.
matično številko novega kupca kreditov ali njegovega zastopnika v primeru pravne osebe ali davčno številko v primeru fizične osebe,
2.
identiteto (ime ali firmo) novega kupca kreditov ali njegovega zastopnika ali članov poslovodstva novega kupca kreditov ali njegovega zastopnika in oseb, ki so imetniki kvalificiranih deležev v novem kupcu kreditov ali njegovem zastopniku, v primeru neobstoja imetnikov kvalificiranih deležev pa deset največjih družbenikov ali delničarjev, in
3.
naslov novega kupca kreditov ali njegovega zastopnika.
(3)
Kupec kreditov ali njegov zastopnik, imenovan v skladu s prejšnjim členom, v zvezi s prenesenim nedonosnim kreditom poleg poročanja informacij iz prejšnjega odstavka Banki Slovenije sporoči tudi:
1.
neporavnani znesek nedonosnega kredita ali skupni neporavnani znesek nedonosnih kreditov v okviru prenosa portfelja kreditov;
2.
število prenesenih nedonosnih kreditov in povprečni neporavnani znesek prenesenih nedonosnih kreditov;
3.
informacije o tem, ali gre za nedonosni kredit, sklenjen s potrošniki;
4.
informacije o morebitnem zavarovanju nedonosnega kredita in vrsto tega zavarovanja;
5.
informacije o tem, ali je bil kredit odobren v drugi državi članici;
6.
druge informacije, potrebne za izvajanje nadzora Banke Slovenije.
(4)
V zvezi z obdelavo osebnih podatkov in njihovo hrambo se uporabljajo določbe 38. člena tega zakona.
(5)
Banka Slovenije lahko kadar koli se ji zdi to potrebno zlasti zaradi boljšega spremljanja obsega nedonosnih kreditov v bančnem sistemu, v primeru povečanega obsega prenosov nedonosnih kreditov, ki se lahko izvedejo v kriznem obdobju, od kupcev kreditov ali njihovih zastopnikov, imenovanih v skladu s prejšnjim členom, zahteva četrtletno zagotavljanje informacij iz prvega do tretjega odstavka tega člena.
(6)
Banka Slovenije brez nepotrebnega odlašanja pošlje informacije iz tega člena pristojnemu organu države članice gostiteljice in pristojnemu organu matične države članice novega kupca kreditov, če to ni Republika Slovenija, za potrebe izvajanja nadzora njihovega pristojnega organa.
(7)
Banka Slovenije s podzakonskim predpisom podrobneje določi tehnične in vsebinske podrobnosti obveznosti poročanja iz prvega do tretjega odstavka tega člena. Podzakonski predpis določa zlasti način, obrazce, ter roke za poročanje in poročevalsko obdobje.
III. SERVISER KREDITOV
1. Dovoljenje
11. člen
(opravljanje dejavnosti)
(1)
Serviser kreditov lahko začne opravljati dejavnosti servisiranja kreditov, ko pridobi dovoljenje Banke Slovenije v skladu s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje).
(2)
Dovoljenje se izda za pet let in se po poteku tega obdobja vsakokrat lahko podaljša za nadaljnjih pet let.
(3)
Serviser kreditov mora pogoje za izdajo dovoljenja iz 12. člena tega zakona izpolnjevati ves čas opravljanja dejavnosti servisiranja kreditov oziroma veljavnosti dovoljenja.
12. člen
(pogoji za izdajo dovoljenja)
(1)
Banka Slovenije izda dovoljenje vložniku zahteve za izdajo dovoljenja, ki izpolnjuje vse te pogoje:
1.
vložnik je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji;
2.
člani organa vodenja in nadzora vložnika so ustrezno ugledni, zlasti, če:
-
niso vpisani v kazensko evidenco in zoper njih ni vložen pravnomočni obtožni akt zaradi naklepnega kaznivega dejanja zoper premoženje, gospodarstvo ali življenje in telo;
-
imajo visoko raven etičnih vrednot, pri čemer se upoštevajo njihove pretekle reference, osebna integriteta, morebitni sodni in drugi postopki ali postopki pred Komisijo za preprečevanje korupcije;
-
ne obstajajo dokazi o kakršnihkoli kršitvah, katerih skupen učinek bi vplival na njihov dober ugled;
-
v preteklem poslovnem sodelovanju z nadzornimi in regulativnimi organi so vedno delovali pregledno, odprto in kooperativno;
-
v zvezi z njimi ni sedanjih ali preteklih ugotovitev ali ukrepov pristojnih nadzornih organov zaradi neupoštevanja določb, ki urejajo bančno, finančno ali zavarovalniško dejavnost, dejavnost trgovanja z vrednostnimi papirji, varstvo potrošnikov, preprečevanje korupcije ali kršenja davčnih predpisov;
-
nad njihovim premoženjem ne teče in ni tekel postopek osebnega stečaja, razen če so jim bile odpuščene vse obveznosti za terjatve upnikov, na katere odpust učinkuje v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, in imajo poravnane tudi vse morebitne preostale obveznosti, na katere odpust obveznosti ne učinkuje;
3.
organ vodenja in nadzora vložnika imata kot celota ustrezno znanje in izkušnje za učinkovito in odgovorno poslovanje;
4.
osebe, ki so imetniki kvalificiranih deležev vložnika, če imetnikov kvalificiranih deležev ni, pa deset največjih družbenikov ali delničarjev, so ustrezno ugledni, kar se dokaže z izpolnjevanjem zahtev iz prve in pete alineje 2. točke tega odstavka;
5.
vložnik ima vzpostavljeno stabilno notranje upravljanje, ki obsega organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti, učinkovite procese upravljanja ter primerne mehanizme notranjih kontrol, upravljanja tveganj in računovodenja v skladu z zakonodajo, ki ureja gospodarske družbe, finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, in z zakonodajo, ki ureja pravice kreditodajalca, ki izhajajo iz kreditne pogodbe ali kreditne pogodbe, ter v skladu z Uredbo (EU) št. 2016/679 tako, da kreditojemalcu zagotavlja resnične, pravilne, jasne in preverljive izračune celotnega dolga ali posameznega obroka in informacije v zvezi s kreditno pogodbo ali spremembami pogojev v zvezi s stroški in zavarovanji kreditojemalca, kot je opredeljeno v zakonu, ki ureja potrošniške kredite;
6.
vložnik z ustrezno politiko zagotavlja skladnost s pravili za varstvo potrošnikov ter pošteno in vestno obravnavanje kreditojemalcev, vključno z upoštevanjem njihovega finančnega položaja, ter deluje v skladu z dobro poslovno prakso in zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, ter zakonom, ki ureja potrošniške kredite;
7.
vložnik ima vzpostavljene ustrezne posebne notranje postopke, ki zagotavljajo evidentiranje in obravnavanje pritožb kreditojemalcev;
8.
vložnik ima vzpostavljene ustrezne postopke za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, kadar zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, določa, da je vložnik zavezanec po tem zakonu;
9.
vložnik izpolnjuje zahteve glede poročanja in javnega razkrivanja v skladu z veljavno zakonodajo;
10.
vložnik ne opravlja in ni opravljal dejavnosti servisiranja kreditov brez dovoljenja Banke Slovenije v primeru, če je zavezan pridobiti dovoljenje po tem zakonu.
(2)
Banka Slovenije podatke, ki jih potrebuje v postopku odločanja o izdaji dovoljenja, po uradni dolžnosti brezplačno pridobi od pristojnih državnih organov oziroma javnih agencij ali drugih nosilcev javnih pooblastil. Za presojo ugleda in izkušenj posameznega člana organa vodenja in nadzora vložnika iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka Banka Slovenije pridobi tudi informacije, ki jih obdeluje Evropski bančni organ glede morebitnih ukrepov in sankcij, ki so jih izrekli drugi pristojni organi.
13. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja)
Zahtevi za izdajo dovoljenja se priložijo:
1.
dokazilo o pravnem statusu vložnika, izpis iz sodnega registra oziroma drugega ustreznega javnega registra, iz katerega so razvidni podatki, vpisani v register, in kopija akta o ustanovitvi;
2.
naslov sedeža vložnika;
3.
navedba članov organov vodenja in nadzora vložnika in oseb, ki so imetniki kvalificiranih deležev vložnika, ali v primeru neobstoja imetnikov kvalificiranih deležev deset največjih družbenikov ali delničarjev vložnika;
4.
dokazila, da člani organa vodenja in nadzora vložnika izpolnjujejo pogoje iz 2. in 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena, in sicer:
-
izjavo, v kateri navedejo, da zoper njih ni vložen pravnomočni obtožni akt zaradi dejanj iz prve alineje 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, da zoper njih ne tečejo morebitni sodni ali drugi postopki ali postopki pred Komisijo za preprečevanje korupcije, da niso zagrešili kršitev, ki bi lahko vplivale na njihov dober ugled, da so v prejšnjem poslovnem sodelovanju z nadzornimi in regulativnimi organi vedno delovali pregledno, odprto in kooperativno ter niso kršili določb tega zakona, za katere so predpisane kazenske sankcije v skladu z 48. členom tega zakona;
-
kopija dokazil o pridobljeni strokovni izobrazbi in življenjepis z opisom delovnih izkušenj, ki vključuje podrobni opis delovnih nalog ter število let posameznih delovnih izkušenj;
-
izpis iz kazenske evidence in dokazilo, da zoper njih ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi kaznivega dejanja iz prve alineje 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki ju izda pristojni organ države, oziroma drugo ustrezno dokazilo, če takšna evidenca ne obstaja;
-
dokazilo, ki ga izda pristojni organ države, da nad njihovim premoženjem ne teče in ni tekel postopek osebnega stečaja, razen če so jim bile odpuščene obveznosti za terjatve upnikov, na katere odpust učinkuje v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, in da ima poravnane tudi vse morebitne preostale obveznosti, na katere odpust obveznosti ne učinkuje;
5.
dokazilo, da osebe, ki so imetniki kvalificiranega deleža vložnika, ali v primeru neobstoja imetnikov kvalificiranih deležev deset največjih družbenikov ali delničarjev vložnika, izpolnjujejo pogoje iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena;
6.
dokazilo o ureditvi upravljanja in mehanizmih notranjih kontrol iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena;
7.
dokazilo o politikah iz 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena;
8.
dokazilo o notranjih postopkih iz 7. točke prvega odstavka prejšnjega člena;
9.
dokazilo o postopkih iz 8. točke prvega odstavka prejšnjega člena;
10.
pogodbe o zunanjem izvajanju iz 20. člena tega zakona;
11.
poslovni načrt vložnika za prva tri leta poslovanja, ki mora vključevati njegov finančni načrt.
14. člen
(izdaja dovoljenja)
(1)
Banka Slovenije v 45 dneh od prejema zahteve za izdajo dovoljenja preveri, ali je zahteva popolna.
(2)
Če Banka Slovenije ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene in je pomanjkljivosti mogoče odpraviti, s sklepom pozove vložnika, da pomanjkljivosti v 15 dneh odpravi. Če vložnik pomanjkljivosti v roku, ki ga določi Banka Slovenije, ne odpravi, Banka Slovenije s sklepom zavrže zahtevo.
(3)
Banka Slovenije o zahtevi za izdajo dovoljenja odloči v 90 dneh od prejema zahteve, če je zahteva nepopolna, pa v 90 dneh od prejema zahtevanih dopolnitev.
(4)
V postopku odločanja o zahtevi lahko Banka Slovenije vložnika pozove tudi, da ji v 15 dneh predloži dodatne dokaze, če so ti potrebni za ugotovitev dejstev, pomembnih za odločitev o zahtevi.
(5)
Če vložnik v roku iz prejšnjega odstavka ne predloži zahtevanih podatkov ali listin ali če ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja, Banka Slovenije z odločbo zahtevo zavrne.
(6)
Če namerava Banka Slovenije zavrniti zahtevo za izdajo dovoljenja na podlagi dejstev ali dokazov, ki jih ni predlagal vložnik, pred izdajo odločbe o zavrnitvi zahteve vložniku da možnost, da se v 15 dneh izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za takšno odločitev. Rok za izdajo odločbe Banke Slovenije ne teče od vročitve poziva do izteka roka za izjavo oziroma do prejema izjave, če je bila ta predložena v roku, določenem v pozivu.
(7)
Če Banka Slovenije zavrne ali zavrže zahtevo za izdajo dovoljenja ali v roku iz tretjega odstavka tega člena v zvezi z zahtevo ne sprejme nobene odločitve, ima vložnik pravico do sodnega varstva v skladu s postopkom sodnega varstva, kot je opredeljen v 41. členu tega zakona.
15. člen
(prenehanje ali odvzem dovoljenja)
(1)
Serviserju kreditov dovoljenje preneha, če:
1.
ni začel opravljati dejavnosti servisiranja kreditov v 12 mesecih od izdaje dovoljenja;
2.
se je izrecno odrekel dovoljenju;
3.
je prekinil opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov za več kot 12 mesecev.
(2)
Banka Slovenije v primerih iz prejšnjega odstavka izda ugotovitveno odločbo.
(3)
Banka Slovenije z odločbo odvzame dovoljenje serviserju kreditov v teh primerih:
1.
serviser kreditov je pridobil dovoljenje na podlagi neresničnih izjav oziroma podatkov ali na kakršen koli drug nedovoljeni način;
2.
serviser kreditov ne izpolnjuje več pogojev za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov iz prvega odstavka 12. člena tega zakona;
3.
serviser kreditov ravna v nasprotju z določbami tega zakona ali pravili o varstvu potrošnikov;
4.
če je serviser kreditov, ki v skladu s tem zakonom opravlja čezmejne dejavnosti servisiranja kreditov, resno prekršil določbe tega zakona ali druga veljavna pravila o varstvu potrošnikov države članice gostiteljice ali države članice, v kateri je bil kredit odobren.
(4)
Če serviserju kreditov dovoljenje preneha v skladu s prvim odstavkom tega člena ali se mu dovoljenje odvzame v skladu s prejšnjim odstavkom, Banka Slovenije o tem nemudoma obvesti pristojni organ države članice gostiteljice, če serviser kreditov opravlja storitve na podlagi 24. člena tega zakona, pa tudi pristojni organ države članice, v kateri je bil kredit odobren, kadar to ni država članica gostiteljica ali Republika Slovenija.
(5)
Če Banka Slovenije odvzame dovoljenje serviserju kreditov, ima serviser kreditov pravico do sodnega varstva v skladu s postopkom sodnega varstva, kot je opredeljen v 41. členu tega zakona.
16. člen
(prepoved sprejemanja in hrambe sredstev)
Serviser kreditov pri opravljanju dejavnosti servisiranja kreditov ne sme sprejemati in hraniti sredstev kreditojemalcev, tudi če država članica gostiteljica to dovoljuje.
17. člen
(register serviserjev kreditov)
(1)
Banka Slovenije vzpostavi in vzdržuje register serviserjev kreditov (v nadaljevanju: register) z dovoljenjem za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov na območju Republike Slovenije, vključno s serviserji kreditov, ki opravljajo čezmejne dejavnosti servisiranja kreditov na območju Republike Slovenije v skladu z določbami tega zakona, ter podatkov o njihovi državi članici.
(2)
V register se vpiše serviser kreditov, ko je odločba o izdaji ali podaljšanju dovoljenja dokončna.
(3)
Kadar Banka Slovenije od pristojnega organa matične države članice prejme informacije, da bo serviser kreditov, ki je dovoljenje za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov pridobil v matični državi članici, opravljal dejavnosti servisiranja kreditov v Republiki Sloveniji, serviserja kreditov v register vpiše na dan, ko pristojnemu organu matične države članice serviserja potrdi prejem informacij v skladu s petim odstavkom 26. člena tega zakona.
(4)
Register iz prvega odstavka tega člena je javno dostopen na spletni strani Banke Slovenije in se redno posodablja. Kadar serviserju kreditov preneha veljati dovoljenje ali mu ga Banka Slovenije odvzame v skladu s 15. členom tega zakona, Banka Slovenije nemudoma posodobi register.
2. Pogodbeno razmerje med serviserjem kreditov in kupcem kreditov
18. člen
(pogodba o servisiranju kreditov)
(1)
Kadar kupec kreditov ne izvaja sam dejavnosti servisiranja kreditov, imenovani serviser kreditov dejavnosti servisiranja kreditov na območju Republike Slovenije opravlja na podlagi pogodbe o servisiranju kreditov, sklenjene s kupcem kreditov na podlagi določb tega zakona.