Pravilnik o postopku pred Stalno arbitražo pri...

2330. Pravilnik o postopku pred Stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije

Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je na seji dne 27. 7. 1993 na podlagi 19. člena Zakona o gospodarski zbornici Slovenije sprejel

PRAVILNIK
o postopku pred stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije

1. člen

Stalna arbitraža je samostojna in neodvisna organizacija, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Notranja organizacija Stalne arbitraže je urejena s pravilnikom, ki ga sprejme pristojni organ Gospodarske zbornice Slovenije.

I. SPLOŠNE DOLOČBE

2. člen

Uporabljeni izrazi

V tem pravilniku izrazi pomenijo:

1.

"razsodišče" je Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije;

2.

"senat" je arbiter posameznik ali arbitražni senat, sestavljen iz treh arbitrov;

3.

"arbitražni sporazum" je pisna arbitražna klavzula, ki je del glavne pogodbe ali samostojna pogodba o pristojnosti razsodišča;

4.

"arbitražna odločba" je odločitev senata o predmetu spora.

3. člen

Pristojnost

Določbe tega pravilnika se uporabljajo za spore, za katere je bila dogovorjena pristojnost razsodišča in ki izhajajo iz pravic, s katerimi stranke prosto razpolagajo, če za te spore ni določena izključna pristojnost sodišča.

4. člen

Uporaba pravilnika

Določbe tega pravilnika veljajo za domače spore in za spore z mednarodnim elementom, če ni glede posameznih vprašanj v tem pravilniku drugače določeno.

5. člen

Arbitražni sporazum

Arbitražni sporazum mora biti sklenjen v pisni obliki in se lahko sklene glede določenega spora ali za bodoče spore iz določenega pravnega razmerja.

Arbitražni sporazum je sklenjen v pisni obliki tudi z izmenjavo pisem, telegramov, teleksov ali drugih telekomunikacijskih sredstev, ki omogočajo pisni dokaz o sklenjenem sporazumu.

Arbitražni sporazum je veljavno sklenjen tudi tedaj, če je določba o pristojnosti razsodišča vključena v splošne pogoje za sklenitev pravnega posla.

Da je arbitražni sporazum sklenjen, se šteje tudi tedaj, če je sklenjen z izmenjavo tožbe, v kateri tožnik zatrjuje, da je bil sklenjen pisni sporazum, in odgovora na tožbo, v katerem toženec tega ne zanika.

6. člen

Učinek sporazuma o arbitraži

Če sta se stranki dogovorili, da spor predložita razsodišču, se šteje, da sta pristali na določila tega pravilnika, razen če sta se glede posameznih vprašanj sporazumeli drugače.

Posamezna določila tega pravilnika se ne uporabljajo, če so v nasprotju s pravom, ki se uporablja za postopek in ga stranki z dogovorom ne moreta spremeniti.

7. člen

Odrek pravilom

Da se je stranka odrekla pravici ugovarjati zaradi kršitve tega pravilnika, se šteje, če je vedela, da kdo ni ravnal v skladu z njim, pa je kljub temu še naprej sodelovala v postopku, ne da bi zaradi te kršitve takoj ugovarjala.

8. člen

Pasivnost stranke

Če kakšna od strank noče sodelovati v postopku pred razsodiščem, izpolnjeni pa so vsi pogoji, ki jih določa ta pravilnik, se postopek nadaljuje brez njenega sodelovanja.

9. člen

Ugovor pristojnosti

V ugovoru o nepristojnosti razsodišča lahko stranka ugovarja tudi neobstoj ali neveljavnost arbitražnega sporazuma.

Stranka lahko uveljavlja ugovore iz 1. odstavka najkasneje v odgovoru na tožbo, če gre za nasprotno„tožbo, pa v odgovoru na nasprotno tožbo.

Če stranka uveljavlja ugovore iz prvega in drugega odstavka pred konstituiranjem senata, o njih odloči sekretar razsodišča. Stranka lahko sklepu ugovarja v 8 dneh po njegovem prejemu. O ugovoru dokončno odloča predsedstvo razsodišča.

Po konstituiranju senata o vseh ugovorih odloča le-ta, in sicer s posebnim sklepom ali pa odločitev vključi v razsodbo.

Ugovor, da arbitražni senat prekoračuje meje svoje naloge, mora stranka podati takoj, ko ta pokaže tak namen, tj. takoj, ko začne obravnavati predmet, za katerega stranka meni, da presega njegova pooblastila.

Kadar je arbitražni sporazum del pogodbe, njena neveljavnost ne vpliva na veljavnost arbitražnega sporazuma.

Če je razsodišče sklenilo, da ni pristojno, mora vse nastale stroške poravnati stranka, ki je sprožila postopek.

10. člen

Merodajno pravo

V sporih z mednarodnim elementom senat uporabi pravo, ki sta ga stranki določili kot merodajno za vsebino spora. Če stranki tega nista določili, senat uporabi pravo v skladu s kolizijskimi pravili, katerih uporabo šteje za primerno.

Senat odloča po pravičnosti (kot "amiable compositeur" ali "ex aequo et bono") samo, če sta ga stranki za to izrecno pooblastili in če pravo, ki velja za arbitražni postopek, to dopušča.

11. člen

Kraj arbitražnega postopka

Če se stranki ne dogovorita za drug kraj na območju Republike Slovenije, se za kraj arbitražnega postopka šteje sedež razsodišča.

Ne glede na določbo 1. odstavka lahko senat, upoštevaje okoliščine primera, odloči, da se posamezna procesna dejanja opravijo izven sedeža razsodišča.

12. člen

Jezik arbitražnega postopka

V Sporih z mednarodnim elementom mora senat v primeru, da se stranki nista o tem sporazumeli, takoj po konstituiranju določiti, v katerem jeziku bo tekel postopek.

Senat lahko odloči, da se posamezni dokazi uporabijo tudi, če so v jeziku, ki ni jezik postopka, če to glede na okoliščine šteje za primerno.

13. člen

Vročanje obvestil, sporočil in drugih listin

Vročitev obvestil, sporočil in drugih listin je pravilna, če je pošiljka izročena naslovniku s priporočenim pismom s povratnico v njegovem običajnem prebivališču, na poslovnem sedežu ali naslovu za obveščanje po pošti ali -če ničesar od naštetega tudi po razumnih poizvedbah ni mogoče najti – v naslovnikovem zadnjem znanem prebivališču ali poslovnem sedežu.

Obvestilo se šteje za sprejeto na dan, ko je bilo izročeno naslovniku.

II. ARBITRI Splošno

14. člen

Za arbitra je lahko imenovana oseba, ki ima posebno znanje in izkušnje s pravnega, ekonomskega ali drugega ustreznega področja.

Vsak imenovani arbiter mora biti in ostati neodvisen od strank v postopku.

Oseba, ki je predlagana za arbitra, je dolžna obvestiti vse tiste, ki zaradi njenega možnega imenovanja stopijo z njo v stik, o vseh okoliščinah, ki bi lahko povzročile upravičen dvom o njeni nepristranosti in neodvisnosti.

Arbiter, ki je že imenovan, mora o teh okoliščinah obvestiti stranki in sekretarja razsodišča.

15. člen

Sestava senata

Spore lahko rešuje arbiter posameznik ali arbitražni senat, sestavljen iz treh članov.

16. člen

Arbiter posameznik

Arbiter posameznik rešuje spore o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 25.000 ECU, razen če se stranki ne dogovorita drugače.

Če vrednost spora presega 25.000 ECU, se oblikuje senat, razen če se stranki dogovorita drugače.

Če stranki nista soglasni glede arbitra posameznika, ga imenuje predsednik razsodišča.

17. člen

Arbitražni senat

Če se stranki dogovorita, da bo spor reševal arbitražni senat, tožnik imenuje arbitra v tožbi, toženec pa najkasneje v odgovoru na tožbo. Izbrana arbitra imenujeta predsednika senata v 10 dneh, drugače ga imenuje predsednik razsodišča.

Če ena ali obe stranki ne imenujeta arbitrov v roku, določenem v prvem odstavku, ju imenuje predsednik razsodišča.

Za arbitra je lahko imenovana oseba s stalne liste arbitrov tega razsodišča ali druga oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 14. člena tega pravilnika.

V sporih brez mednarodnega elementa je mogoče za arbitra posameznika ali predsednika senata imenovati samo eno izmed oseb s stalne liste tega razsodišča.

18. člen

Izločitev arbitrov

Izločitev arbitra je mogoče zahtevati, če obstajajo okoliščine, ki povzročajo upravičen dvom o njegovi nepristranosti ali neodvisnosti.

Stranka lahko zahteva izločitev arbitra, ki ga je sama imenovala, samo iz razlogov, za katere je izvedela po opravljenem imenovanju.

Zahtevo za izločitev arbitra mora stranka poslati sekretarju razsodišča v 15 dneh od dneva, ko je prejela obvestilo o imenovanju, oziroma od dneva, ko je izvedela za razlog za izločitev, če je zanj izvedela kasneje.

O zahtevi za izločitev mora sekretar obvestiti obe stranki in arbitra, ki naj se izloči, in jih pozvati, naj se o odločitvi izjavijo.