• PREDPIS

Zakon o energetskem gospodarstvu (ZEG)

OBJAVLJENO V: Uradni list SRS 33-1550/1981 DATUM OBJAVE: 19.11.1981

SRS 33-1550/1981

1550. Zakon o energetskem gospodarstvu (ZEG)
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
U K A Z
o razglasitvi zakona o energetskem gospodarstvu
Razglaša se zakon o energetskem gospodarstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. oktobra 1981, na seji Zbora občin dne 28. oktobra 1981 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 28. oktobra 1981.
Št. 0100-162/81
Ljubljana, dne 28. oktobra 1981.
Predsednik Viktor Avbelj l. r.
Z A K O N
o energetskem gospodarstvu

1. člen

Zaradi trajnega zagotavljanja energije, zmanjšanja uvozne odvisnosti, povečanja izrabe lastnih energetskih virov, usklajenega razvoja in delovanja energetskih dejavnosti, racionalne proizvodnje in porabe energije ter realnega vrednotenja energetskih virov se s tem zakonom ureja področje energetskega gospodarstva.
Delovni ljudje in občani se kot uporabniki energije po samoupravnih organizacijah in skupnostih, skupaj z delavci, ki opravljajo energetske dejavnosti, združujejo v samoupravne interesne skupnosti energetike, da zadovoljujejo v njih svoje osebne in skupne potrebe, združujejo sredstva in določajo namen njihove uporabe, določajo pogoje in način opravljanja teh dejavnosti, sprejemajo in uresničujejo programe dela in razvoja energetskega gospodarstva, določajo politiko cen in se sporazumevajo o oblikovanju cen v energetskem gospodarstvu, uresničujejo druge skupne interese ter medsebojno urejajo druga razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti v skladu s tem zakonom.
Organizacije združenega dela energetskih dejavnosti poslujejo tako, da je uporabnikom razpoložljiva energija na razpolago v dogovorjenem času, kakovosti, količinah in ceni.

I. ENERGETSKE DEJAVNOSTI

2. člen

Energetsko gospodarstvo po tem zakonu vključuje: dejavnost premogovništva, jedrsko dejavnost, naftno-plinsko dejavnost, elektrogospodarske dejavnosti in dejavnost daljinskega oskrbovanja s toploto.
Opravljanje energetskih dejavnosti mora omogočiti ekonomično, varno in optimalno izkoriščanje nahajališč energetskega vira, kot tudi objektov, naprav in napeljav ter zanesljivo in kakovostno preskrbo uporabnikov z energetskimi viri.
S tem zakonom določene energetske dejavnosti oziroma zadeve so posebnega družbenega pomena.

3. člen

Zadeve posebnega družbenega pomena v premogovništvu so: raziskovanje, pridobivanje in distribucija premoga.

4. člen

Jedrska dejavnost je posebnega družbenega pomena in obsega: raziskovanje, pridobivanje, nabavo in dodelavo uranovega koncentrata, izdelavo, distribucijo gorivnih elementov in njihovo ponovno predelavo ter skladiščenje radioaktivnih odpadkov.

5. člen

Zadeve posebnega družbenega pomena v naftno-plinski dejavnosti so: raziskovanje in pridobivanje nafte in zemeljskega plina, nabava nafte, zemeljskega plina in naftnih derivatov, predelava in oplemenitenje nafte, naftnih derivatov in zemeljskega plina, prenos naftnih derivatov, zemeljskega in drugih energetskih plinov po naftovodih in plinovodih in njihova distribucija.

6. člen

Objekti, naprave in napeljave v proizvodnji, transportu in distribuciji zemeljskega plina sestavljajo tehnično-tehnološko enoten plinovodni sistem Socialistične republike Slovenije.

7. člen

Dejavnosti posebnega družbenega pomena v elektrogospodarstvu so: proizvodnja, prenos in distribucija električne energije.
Proizvodnja električne energije vključuje proizvodnjo električne energije v elektrarnah, ki so vezane na enoten elektrogospodarski sistem.
Prenos obsega prenos električne energije od elektrarn, ki so vezane na prenosno omrežje, oziroma prenos električne energije, proizvedene v drugih sistemih, do posameznih odjemnih območij.
Distribucija električne energije obsega razdeljevanje električne energije uporabnikom na distribucijskem omrežju.

8. člen

Objekti, naprave in napeljave v proizvodnji, prenosu in distribuciji električne energije tvorijo tehnično in tehnološko enoten elektrogospodarski sistem Socialistične republike Slovenije.
Elektrogospodarski sistem Socialistične republike Slovenije se zaradi optimalne in zanesljive preskrbe z električno energijo in zaradi menjave električne energije povezuje z elektrogospodarskimi sistemi drugih republik in avtonomnih pokrajin v jugoslovanski elektrogospodarski sistem in kot njegov sestavni del z elektrogospodarskimi sistemi sosednjih držav.
Obratovanje vseh elektroenergetskih objektov, naprav in napeljav v enotnem elektrogospodarskem sistemu Socialistične republike Slovenije ter upravljanje z njimi mora biti takšno, da je vsak čas zagotovljena tehnična in tehnološka enotnost v proizvodnji, prenosu in distribuciji električne energije.

9. člen

Zadeve posebnega družbenega pomena v dejavnosti daljinskega oskrbovanja s toploto so: proizvodnja toplotne energije samostojno in v povezavi s proizvodnjo električne energije, njen prenos ter distribucija.
Občinska skupščina lahko določi s svojim odlokom kot komunalno dejavnost oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij.

10. člen

Distribucija iz 3., 5. in 9. člena tega zakona pomeni oblikovanje in vodenje politike oskrbe uporabnikov s temi vrstami energije.

11. člen

Zaradi zanesljive in racionalne preskrbe uporabnikov z energijo uporabniki in izvajalci v republiški samoupravni interesni skupnosti energetike predhodno usklajujejo svoje nastopanje do dobaviteljev energije izven Socialistične republike Slovenije.

12. člen

Občani in civilne pravne osebe lahko svoje elektroenergetske potrebe, organizacije združenega dela pa tudi potrebe po toplotni energiji: pokrivajo z naložbami v lastne proizvodne objekte po predhodnem soglasju republiške samoupravne interesne skupnosti energetike. V soglasju je lahko določeno, da se v primeru, ko proizvedena energija v lastnih proizvodnih objektih presega potrebe teh uporabnikov, tak presežek vključuje v elektrogospodarski sistem oziroma v toplovodni sistem.

13. člen

Izkoriščanje drugih virov energije (v nadaljnjem besedilu: nekonvencionalni viri energije) vključuje proizvodnjo in uporabo sistemov, ki izkoriščajo sončno in geotermično energijo, energijo vetra, razne vrste odpadne toplote, odpadke in podobno.
Razvoj nekonvencionalnih virov energije je sestavni del programa energetskih dejavnosti.
Program razvoja in uvajanje nekonvencionalnih virov energije so zadeve posebnega družbenega pomena.

II. NAČINI URESNIČEVANJA POSEBNEGA DRUŽBENEGA INTERESA V ENERGETSKIH DEJAVNOSTI

14. člen

Posebni družbeni interes v energetskih dejavnostih se zagotavlja s tem:

1.

da se delavci po temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi delovni ljudje po svojih samoupravnih organizacijah ter občani po krajevnih skupnostih kot uporabniki energije, v skladu s tem zakonom, obvezno združujejo z delavci organizacij združenega dela energetskih dejavnosti v samoupravne interesne skupnosti energetike, kjer usklajujejo medsebojne interese, zlasti na področjih:

-

planiranja, predvsem glede obsega proizvodnje, nabave in porabe energije ter razvoja energetskih dejavnosti;

-

združevanja sredstev;

-

izvajanja naložb;

-

določanje politike cen, sporazumevanja o medsebojnih razmerjih cen posameznih vrst energije in oblikovanja teh cen;

2.

da se delavci organizacij združenega dela tistih energetskih dejavnosti, ki dobavljajo energijo iz elektrogospodarskega , plinovodnega in toplovodnih sistemov tako organizirajo, da je zagotovljena tehnično-tehnološka enotnost in ekonomičnost obratovanja naprav in objektov, povezanih na omrežje, optimalno izkoriščanje teh objektov in primarnih virov energije ter zanesljiva preskrba uporabnikov z energijo (obratovanje v sistemu);

3.

da so delavci organizacij združenega dela tistih energetskih dejavnosti, ki nabavljajo energijo, tako organizirani, da je zagotovljeno njihovo predhodno usklajevanje pri nastopanju do dobaviteljev in zanesljiva ter racionalna preskrba uporabnikov z energijo;

4.

da delavci organizacij združenega dela tistih energetskih dejavnosti, ki so v proizvodno-tehnološkem procesu tako povezani, da ustvarjajo skupen proizvod, ne glede na povezanost v različne delovne in sestavljene organizacije združenega dela in v posebne samoupravne interesne skupnosti energetike, urejajo medsebojne odnose s samoupravnimi sporazumi o pridobivanju in razporejanju skupnega prihodka;

5.

da dajejo organi ustreznih družbenopolitičnih skupnosti svoje soglasje k določenim samoupravnim splošnim aktom samoupravnih interesnih skupnosti energetike;

6.

da organi družbenopolitičnih skupnosti dajejo soglasje k tistim določbam samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela energetskih dejavnosti, ki urejajo s tem zakonom določene oblike uresničevanja posebnega družbenega interesa;

7.

da pri opravljanju dejavnosti oziroma zadev posebnega družbenega pomena soodločajo delegati uporabnikov:

-

o temeljnih pogojih za pridobivanje dohodka in poslovanja;

-

o strukturnih elementih cene;

-

o razvojnih programih;

-

o statusnih spremembah;

-

o drugih zadevah, ki se določijo s statutom organizacij združenega dela energetskih dejavnosti.
Posebni družbeni interes v energetskih dejavnostih se uresničuje tudi s predpisi oziroma ukrepi organov družbenopolitičnih skupnosti, v skladu s tem zakonom.

1. Združevanje uporabnikov in izvajalcev v samoupravne interesne skupnosti energetike

a.) Vrste samoupravnih interesnih skupnosti

15. člen

Uporabniki in izvajalci na področju energetike se ,v skladu s tem zakonom, združujejo v samoupravne interesne skupnosti energetike ( energetske skupnosti), in sicer v: občinske energetske skupnosti, posebne energetske skupnosti ter Republiško energetsko skupnost.
Dejavnost energetskih skupnosti je posebnega družbenega pomena.

16. člen

V občinsko energetsko skupnost se s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi združijo delavci na območju ene ali več občin po svojih temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi delovni ljudje po svojih samoupravnih organizacijah ter občani po krajevnih skupnostih kot uporabniki energetskih dejavnosti, skupaj z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo energetsko dejavnost, kot izvajalci energetskih dejavnosti.
Pri oblikovanju občinske energetske skupnosti je potrebno upoštevati predvsem družbenoekonomsko zaokroženost območja in s tem povezano zagotovitev smotrne izgradnje distribucijskih objektov, celovitega in racionalnega planiranja porabe energetskih virov ter tehnično-tehnološko povezanost proizvajalcev.

17. člen

V občinski energetski skupnosti opravljajo delavci, delovni ljudje in občani zlasti naslednje naloge:

-

ugotavljajo, usklajujejo in določajo skupne potrebe po energiji;

-

sprejemajo planske akte, s katerimi določajo politiko in cilje družbenega razvoja na svojem območju na področju energetskega gospodarstva;

-

se sporazumevajo o cenah pri daljinskem oskrbovanju s toploto in cenah energetskih plinov v lokalnih omrežjih;

-

sprejemajo programe razvoja in načrte graditve proizvodnih objektov za daljinsko oskrbo s toploto, distribucijskih objektov in skladišč energetskih virov;

-

s posebno energetsko skupnostjo usklajujejo načrte graditve kombiniranih proizvodnih objektov in zagotavljajo svoj del sredstev za izgradnjo;

-

sprejemajo programe racionalnega ravnanja in varčevanja z energijo ter skrbijo za učinkovitost njihovega izvajanja;

-

določajo vrstni red redukcij dobav električne in toplotne energije, zemeljskega plina, naftnih derivatov ter premoga v izjemnih primerih na svojem območju v skladu z dogovori v Republiški energetski skupnosti;

-

oblikujejo smernice za delo delegatov v skupščini Republiške energetske skupnosti;

-

določajo pogoje za priključitev na sistem daljinske oskrbe s toploto.

18. člen

V posebno energetsko skupnost se s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi združijo kot uporabniki delavci in delovni ljudje na območju Socialistične republike Slovenije, ki so trajneje zainteresirani za ustrezne energetske dejavnosti, po svojih temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, skupaj z izvajalci - delavci temeljnih organizacij združenega dela teh energetskih dejavnosti, s katerimi so tehnološko in dohodkovno povezani.
V skladu s prejšnjim odstavkom uporabniki in izvajalci ustanovijo:

-

posebno energetsko skupnost za elektrogospodarstvo in premogovništvo, ki obsega tudi energetsko področje jedrske energije; - posebno energetsko skupnost za nafto in plin.

19. člen

V posebni energetski skupnosti opravljajo delavci in delovni ljudje zlasti naslednje naloge:

-

sprejemajo planske akte, s katerimi opredeljujejo politiko in cilje družbenega razvoja za tisto področje, za katero je ustanovljena posebna energetska skupnost;

-

sprejemajo investicijske programe proizvodnih in prenosnih objektov;

-

se dogovarjajo o načinu zagotavljanja sredstev za gradnjo proizvodnih in prenosnih objektov in usklajujejo programe razvoja in načrte graditve energetskih objektov občinskih energetskih skupnosti;

-

se sporazumevajo o cenah posameznih vrst energije;

-

sprejemajo tarifne sisteme in tarifne postavke za dobavo energetskega vira iz sistema;

-

sprejemajo pogoje za izdajanje elektroenergetskih soglasij in soglasij za priključitev na plinovodni sistem;

-

obravnavajo uresničevanje proizvodnje in porabe posameznih vrst energije, analizirajo odstopanja in sprejemajo ustrezne ukrepe;

-

odločajo o investitorjih za gradnjo s planom določenih energetskih zmogljivosti, za katere člani skupnosti združujejo sredstva;

-

obravnavajo samoupravne sporazume oziroma določene pogodbe za dobavo potrebne energije iz drugih republik in iz uvoza;

-

določajo, kaj se šteje za distribucijske objekte, naprave, napeljave in skladišča;

-

dogovarjajo se o pogojih in načinu energetske oskrbe odjemalcev, ki imajo poseben vpliv na obratovanje sistema;

-

se dogovarjajo o postopku in načinu izvajanja redukcij, dogovorjenih s posebnimi ukrepi v planskih aktih Republiške energetske skupnosti;

-

spremljajo izvajanje programa varčevanja in racionalnega ravnanja z energijo;

-

oblikujejo smernice za delo delegatov v skupščini Republiške energetske skupnosti;

-

sporazumevajo se o tem, ali naj o posameznih zadevah iz njihove pristojnosti odloči Republiška energetska skupnost.
Uporabniki se morajo glede na svoje pretežne interese združevati vsaj v eno od posebnih energetskih skupnosti.

20. člen

Republiško energetsko skupnost za območje Socialistične republike Slovenije ustanovijo s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske in posebne energetske skupnosti.

21. člen

V Republiški energetski skupnosti delavci, delovni ljudje in občani obravnavajo zadeve, ki se nanašajo na oblikovanje in izvajanje kompleksne energetske politike, pri čemer zlasti:

-

sprejemajo planske akte, s katerimi določajo politiko in cilje družbenega razvoja v republiki na področju energetskega gospodarstva;

-

določajo strokovne podlage za usklajevanje potreb občinskih energetskih skupnosti glede na možen način proizvodnje, nabave in porabe energije v republiki;

-

usklajujejo programe razvoja in načrte graditve energetskih objektov občinskih energetskih skupnosti;

-

sprejemajo energetsko bilanco;

-

sprejemajo dolgoročno oceno razvoja energetike v SR Sloveniji;

-

sprejemajo kriterije in merila za oblikovanje cen in medsebojnih razmerij cen energije;

-

sprejemajo kriterije za opredelitev vrste in višine povračil uporabnikov iz tretje alinee 33. člena tega zakona;

-

sprejemajo ukrepe za dogovorjeno skladno rast široke porabe v okviru sprejetih planov Republiške energetske skupnosti;

-

sprejemajo kriterije in merila za izdajanje posebnih energetskih soglasij;

-

sprejemajo programe varčevanja in racionalnega ravnanja z energijo in spremljajo njihovo izvajanje;

-

skrbijo za popolno, objektivno in stalno obveščenost javnosti, zlasti o razmerah oskrbovanja z energijo, o pogojih gospodarjenja ter uresničevanju programa razvoja energetskega gospodarstva;

-

odločajo tudi o drugih zadevah, če se tako sporazumejo v posebni energetski skupnosti.

b) Upravljanje energetskih skupnosti

22. člen

Energetsko skupnost upravlja skupščina.
Skupščina energetske skupnosti ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov občinske oziroma posebne energetske skupnosti delegirajo delegacije uporabnikov, združenih v skupnosti.
Delegate v zbor izvajalcev občinske oziroma posebne energetske skupnosti delegirajo delegacije izvajalcev, združenih v skupnosti.
Delegate v zbor uporabnikov Republiške energetske skupnosti delegirajo zbori uporabnikov občinskih in posebnih energetskih skupnosti, v zbor izvajalcev pa zbori izvajalcev teh skupnosti.

23. člen

V zadevah, v katerih odločata v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi energetske skupnosti in njenim statutom oba zbora skupščine enakopravno, so odločitve sprejete, če so bile sprejete z večino glasov v vsakem zboru in v enakem besedilu v obeh zborih.
Če ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek, ki je določen s statutom energetske skupnosti.
Če tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje in bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje energetske dejavnosti, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti začasno uredi to vprašanje.

24. člen

V skladu z zakonom se s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi energetske skupnosti in njenim statutom podrobneje določijo naloge skupnosti, število delegatskih mest v skupščini, število delegatov, ki jih v zbore skupščine delegirajo posamezne delegacije in konference delegacij oziroma število delegatov, ki jih delegira vsaka občinska oziroma posebna energetska skupnost v zbora skupščine Republiške energetske skupnosti, nadzor nad delom organov ter druge zadeve, ki so pomembne za delo skupnosti, za delavce s področja energetskih dejavnosti in za uporabnike energije.

25. člen

Za opravljanje administrativno-tehničnih, plansko-analitičnih in podobnih del za potrebe energetske skupnosti se lahko se lahko v energetski skupnosti oblikuje delovna skupnost, ali pa si energetska skupnost zagotovi opravljanje teh del v dogovoru z drugo samoupravno interesno skupnostjo, organizacijo ali organom.
Če energetska skupnost oblikuje delovno skupnost za opravljanje del iz prejšnjega odstavka, da skupščina energetske skupnosti soglasje k tistim odločbam statuta delovne skupnosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih se je oblikovala delovna skupnost.

c) Planiranje

26. člen

Planiranje v organizacijah združenega dela, energetskih dejavnosti, kot tudi v okviru energetskih skupnosti se izvaja po določbah zveznega in republiškega zakona o sistemu družbenega planiranja in tega zakona.

27. člen

Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske energetske skupnosti obsega tudi:

-

strukturo in obseg skupnih potreb po energiji;

-

programe izgradnje objektov za daljinsko oskrbo s toploto ter distribucijskih objektov na drugih energetskih sistemih za srednjeročno in daljša obdobja ter osnovo, obseg in način zagotavljanja sredstev za njihovo izvedbo;

-

rešitve ekološke problematike glede na gradnjo in obratovanje energetskih objektov.

28. člen

Samoupravni sporazum o temeljih plana posebne energetske skupnosti obsega tudi: