Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem...

189. Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije

KOLEKTIVNA POGODBA
za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije

Stranki kolektivne pogodbe

Kolektivno pogodbo dejavnosti skleneta:

-

Gospodarska zbornica Slovenije

Združenje prometa in zvez, Ljubljana, Dimičeva 9

-

in sindikat

ZSSS – Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4

Veljavnost kolektivne pogodbe

A. KRAJEVNA:

Za območje Republike Slovenije

B. STVARNA:

Za vse organizacije, članice Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije, ki opravljajo dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu in za podjetja, ki opravljajo navedeno dejavnost, pa niso članice GZS oziroma OZS, če pri njih zaposleni delavci trajno opravljajo delo na območju Republike Slovenije.

C. OSEBNA:

Za vse delavce, zaposlene, za nedoločen ali določen čas v podjetju oziroma pri fizičnih osebah, navedenih v točki B, ter za učence in študente na praksi. Med delavce, zaposlene za nedoločen ali določen čas štejejo tudi direktor in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, za katere ne velja 35. člen te pogodbe, ostali členi pa veljajo kolikor niso v nasprotju z določili pogodbe o zaposlitvi.

D. ČASOVNA:

To pogodbo skleneta pogodbeni stranki za dobo enega leta. Če nobena od strank tri mesece pred iztekom navedenega roka ne predlaga spremembe ali dopolnitve, se njena veljavnost podaljša za dobo enega leta.

Pogodba prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

I. NORMATIVNI DEL KOLEKTIVNE POGODBE

1. člen

Objava prostega delovnega mesta

V objavi prostega delovnega mesta mora biti navedeno:

-

naziv delovnega mesta,

-

posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja, – poskusno delo,

-

poprejšnji preizkus znanja in zmožnosti (14. člen ZTPDR),

-

čas za katerega se sklepa delovno razmerje (nedoločen čas, določen čas),

-

rok v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri,

-

rok za prijavo.

2. člen

Posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja

Akt o sistemizaciji delovnih mest opredeli posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja kot npr. vrsto in stopnjo strokovne izobrazbe, zahtevane psihofizične sposobnosti, delovne izkušnje itd.

Organi, ki odločajo o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja, organi, ki opravljajo izbiro, organi, ki odločajo o ugovornem postopku

3. člen

Direktor podjetja na osnovi zahtev delovnega procesa in organizacije dela sprejme odločitev o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in opravi izbiro med kandidati.

Če kandidat, ki ni bil izbran, vendar izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta meni, da postopek pri izbiri ni bil ustrezen, lahko v roku 15 dni poda ugovor na sklep direktorja. O ugovoru odloča organ upravljanja.

4. člen

Nastanek delovnega razmerja

Delovno razmerje je sklenjeno, ko direktor ali pooblaščeni predstavnik podjetja in delavec podpišeta pogodbo, o zaposlitvi.

Pogodba začne veljati, ko delavec nastopi delo.

Če delavec iz neopravičenih razlogov dogovorjenega dne ne nastopi dela, se šteje, da delovno razmerje ni sklenjeno.

5. člen

Pogodba o zaposlitvi

S pogodbo o zaposlitvi delavec in podjetje uredita predvsem naslednja vprašanja:

-

sklenitev in trajanje delovnega razmerja,

-

delovno mesto za katero se sklepa delovno razmerje,

-

poskusno delo (če se zahteva),

-

pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),

-

kraj opravljanja dela,

-

delovni čas, odmori, počitki, dopust,

-

ukrepe za posebno varstvo delavcev,

-

izobraževanje,

-

osebni dohodek in nadomestila osebnega dohodka,

-

konkurenčno klavzulo.

Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb; podjetje mu tega ne sme odreči.

V primeru razporeditve delavca na drugo delovno mesto, ki ne ustreza delavčevi vrsti in stopnji strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim delavca oziroma, če se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, se nova razmerja uredijo s spremembo pogodbe o zaposlitvi.

6. člen

Konkurenčna klavzula

Med trajanjem delovnega razmerja delavci, ki opravljajo:

-

vodilna in vodstvena dela,

-

komercialno-špediterska dela,

-

dela na področju informatike,

-

razvojno-investicijska dela

ne smejo za svoj ali tuj račun opravljati enakih del oziroma sklepati poslov, ki sodijo v navedena delovna področja in pomenijo konkurenco za podjetje.

V pogodbi o zaposlitvi podjetje in delavec, ki opravlja dela iz prejšnjega odstavka, dogovorita čas v katerem delavec po prenehanju delovnega razmerja brez soglasja podjetja, ne sme storiti dejanj navedenih v 5. odstavku 7. člena zakona o delovnih razmerjih.

V primeru, da delavec ravna v nasprotju z 2. odstavkom tega člena in škode, ki je s takim ravnanjem nastala podjetju ni mogoče ugotoviti, je delavec dolžan plačati odškodnino v višini od 12 do 60 njegovih osebnih dohodkov, obračunanih na podlagi njemu zadnjega izplačanega osebnega dohodka.

7. člen

Delovno razmerje za določen čas

Če delavec sklene delovno razmerje za določen čas, mora biti v pogodbi o zaposlitvi določeno:

-

zakoniti razlog na podlagi katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje (primeri iz 17. člena zakona o delovnih razmerjih)

-

datum prenehanja delovnega razmerja.

-

če ni mogoče določiti datuma, se opredeli način ugotovitve časa prenehanja.

8. člen

Poprejšnji preizkus delavčeve usposobljenosti

Poprejšnji preizkus delavčeve usposobljenosti in poskusno delo se ne izključujeta.

Poprejšnji preizkus delavčeve usposobljenosti se opravi pred odločitvijo o izbiri kandidata za prosto delovno mesto, s pogojem, da je poprejšnji preizkus določen kot poseben pogoj za sklenitev delovnega razmerja.

Preizkus znanja opravi posebna strokovna komisija v skladu s pravili stroke, ki jo imenuje direktor ali posebna, za to usposobljena institucija.

Kandidat, ki se takšnega preizkusa ne udeleži, ne more biti upoštevan pri izbiri.

9. člen

Poskusno delo

Poskusno delo se uvede takrat, ko je bilo v objavi določeno, da bo izbrani kandidat opravil poskusno delo.

Trajanje poskusnega dela določa splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo.

Ko delavec nastopi delo se določi 3-članska strokovna komisija. Predsednik komisije mora imeti najmanj enako stopnjo in enako smer strokovne izobrazbe kot delavec, ki je na poskusnem delu ter najmanj tri leta delovnih izkušenj z delovnega področja delavca, ki je na poskusnem delu, ostali člani komisije pa morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot delavec, ki je na poskusnem delu in 3 leta delovnih izkušenj. Pred potekom poskusne dobe je strokovna komisija dolžna izdelati pisno oceno delavčeve strokovne in delovne usposobljenosti. V primeru negativne ocene sprejme direktor sklep o prenehanju delovnega razmerja. Delavcu preneha v takem primeru delovno razmerje z vročitvijo dokončne odločbe o prenehanju delovnega razmerja.

10. člen

Pripravništvo

Poleg opredelitve pripravništva v splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, se upoštevajo še naslednje obveznosti podjetja:

-

pred nastopom dela pripravnika se določi mentor, ki mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe določene vrste poklica in najmanj tri leta delovnih izkušenj v stroki, za katero se pripravnik usposablja;

-

med trajanjem pripravniške dobe se imenuje 3-članska strokovna komisija pred katero bo pripravnik opravljal strokovni izpit. Član strokovne komisije mora imeti najmanj takšno strokovno izobrazbo kot pripravnik in najmanj tri leta delovnih izkušenj v stroki;

-

strokovni izpit obsega teoretični in praktični del;

-

če pripravnik ne opravi strokovnega izpita v prvem roku, določi strokovna komisija dobo v kateri mora opraviti strokovni izpit.

Pripravnik, ki drugič ne opravi strokovnega izpita, nima pravice ponavljati strokovnega izpita.

11. člen

Razporeditev iz kraja v kraj

Podjetje lahko razporedi delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve, če kraj novega delovnega mesta ni oddaljen več kot 50 km od kraja delavčevega stalnega prebivališča in če je delavcu zagotovljen prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, pri čemer lahko traja pot na delo in z dela največ 2 uri dnevno.

Iz kraja v kraj ne more biti razporejen:

-

invalid, ki ne more neovirano uporabljati javnih prevoznih sredstev,

-

delavka ali delavec samohranilec, ki ima otroka v starosti do 14 let,

-

delavec, kateremu bi se lahko poslabšalo zdravstveno stanje,

-

delavec, ki neguje težje telesno ali duševno prizadetega družinskega člana,

-

delavec, starejši od 50 let.

Gornje omejitve ne veljajo, če podjetje zagotovi delavcu in njegovi družini enakovredno stanovanje ter zaposlitev zakonca in možnost šolanja otrok.

12. člen

Razporeditev v drugo podjetje

Delavec je lahko proti svoji volji razporejen v drugo podjetje trajno ali za določen čas v naslednjih primerih in pod naslednjimi pogoji:

-

če se ugotovi, da je presežek delavcev,

-

če mu podjetje ne more zagotoviti drugega ustreznega dela, delavec pa na svojem delovnem mestu ne more delati zaradi bolezni oziroma invalidnosti,

-

če gre za izpolnitev pogodbe o poslovnem sodelovanju med obema podjetjema,

-

če delovno mesto v drugem podjetju ustreza strokovni usposobljenosti in zdravstvenemu stanju delavca.

Delavec, ki je bil začasno razporejen v drugo podjetje, se po preteku določenega časa vrne v matično podjetje. V času, ko opravlja delo v drugem podjetju, mu v prvem podjetju mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen pravice do reševanja stanovanjskega vprašanja ter disciplinske in materialne odgovornosti.

Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela

13. člen

Direktor lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi zbrane tehnične in delovne dokumentacije.

Delavčevo delo je potrebno spremljati najmanj 60 dni. Za čas spremljanja se šteje samo prisotnost delavca na delu.

Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen. O začetku postopka je obveščen tudi sindikat.

Delavec ima pravico do vpogleda v strokovno dokumentacijo na podlagi katere je bil pričet postopek.

V času poskusnega dela in pripravništva, postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti ni mogoče voditi.

Postopek je javen.

Direktor opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o navedbah direktorja. Na tem razgovoru je prisoten, sindikalni zaupnik, če delavec to zahteva ali v to privoli. Na razgovoru se piše zapisnik.

Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima ustreznega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, sprejme direktor podjetja. Sklepa o prenehanju delovnega razmerja ni mogoče izreči, če delavcu ni bil omogočen enak obseg in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.

Kolikor obstoja ustrezno prosto delovno mesto na katerega je mogoče takega delavca razporediti, ni mogoče sprejeti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.

Zoper sklep s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor.

O ugovoru delavca odloča organ upravljanja podjetja.

14. člen

Začasni presežki delavcev

Kadar delavcu začasno iz nujnih operativnih razlogov ni mogoče zagotoviti dela najdlje 6 mesecev, se delavca uvrsti med začasne viške delavcev. Delovno razmerje delavcu, zaradi prenehanja potrebe po delu, v tem času ne preneha.

V času prenehanja potreb po delu vendar največ za 6 mesecev podjetje lahko:

-

razporedi delavca v okviru podjetja na drugo delovno mesto, za katero se zahteva enaka ali eno stopnjo nižja strokovna izobrazba,

-

razporedi delavca v drugo podjetje na delovno mesto, za katero se zahteva enaka ali eno stopnjo nižja strokovna izobrazba,

-

napoti delavca na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo s pravico do nadomestila osebnega dohodka,

-

uvede za delavca delovni čas manj kot 36 ur na teden. Skrajšani delovni čas se delavcu šteje kot polni delovni čas,

-

delavca napoti na čakanje na delo.

Sklep o ugotovitvi začasnih presežkov delavcev ter način reševanja teh delavcev, naveden v prejšnjem členu, sprejme direktor podjetja.

Kadar začasni presežki delavcev zajemajo večje število delavcev v podjetju (zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 5/91, 5. člen) sprejme sklep o ugotovitvi začasnih presežkov delavcev in načinih reševanja delavcev, organ upravljanja podjetja.

Pred sprejetjem sklepa o ugotovitvi začasnih presežkov delavcev je tako direktor podjetja, kot tudi organ upravljanja dolžan zahtevati mnenja sindikatov in ga skupaj s predstavniki sindikata tudi obravnavati.

15. člen

Pravice delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno

V primeru, ko se v podjetju predvidevajo trajni presežki delavcev, mora direktor najmanj mesec dni pred izvajanjem ukrepov za razreševanje presežnih delavcev obvestiti sindikat podjetja.

Na predlog direktorja določi organ upravljanja program reševanja delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno. Program določa konkretne delavce, katerih delo postane trajno nepotrebno in način razreševanja oziroma pravice, ki se posameznim delavcem zagotavljajo v skladu z zakonom in to kolektivno pogodbo.

Vsaj deset dni pred obravnavo na organu upravljanja je potrebno program razreševanja presežnih delavcev posredovati sindikatu.

V isto kategorijo se pri ugotavljanju presežkov uvrstijo tisti delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, za katere se zahteva enaka vrsta in stopnja strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti.

Direktor mora delavce pravočasno obveščati o vseh aktivnostih povezanih z nastankom in reševanjem presežnih delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja njihovega delovnega položaja.

Temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve je vrsta in stopnja strokovne izobrazbe. V primeru enake zahtevane strokovne izobrazbe obdrži delovno mesto delavec, ki ima zahtevano vrsto in stopnjo strokovne izobrazbe.

Kot prvi korekcijski kriterij se v primeru enake vrste in stopnje strokovne izobrazbe, ki se zahteva za določeno delovno mesto, upošteva delovna uspešnost. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost. V primeru, da delavec smatra, da njegova ugotovljena delovna uspešnost ne ustreza dejanski, lahko zahteva presojo neodvisne komisije, katere člani morajo imeti najmanj enako strokovno izobrazbo kot delavec, katerega delovna uspešnost se ugotavlja. Pred podano ugotovitvijo neodvisne komisije ni mogoče nadaljevati postopka ugotavljanja delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno.

Dokler stranki te kolektivne pogodbe ne opredelita enotnih kriterijev za ugotavljanje delovne uspešnosti, tega kriterija ni mogoče upoštevati pri določanju delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno.

Kot drugi korekcijski kriterij se upošteva delovna doba. V primeru enake vrste in stopnje strokovne izobrazbe in delovne uspešnosti imajo prednost pri ohranitvi zaposlitve delavci z daljšo delovno dobo.

Kot tretji korekcijski kriterij se upošteva delovna doba v podjetju. V primeru, da so prejšnji kriteriji izenačeni, imajo prednost pri ohranitvi zaposlitve delavci z daljšo delovno dobo v podjetju.

Kot četrti korekcijski kriterij se upošteva zdravstveno stanje delavca. V poštev pride ob enakem doseganju predhodnih kriterijev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so oboleli za poklicno boleznijo, pred temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe v podjetju.

Ob enakem doseganju predhodnih kriterijev se kot peti korekcijski kriterij upošteva socialno stanje delavca. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem (nižji dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, prejemanje socialnih subvencij, zaposlenost družinskih članov, opravljanje popoldanske obrti, kmetijske dejavnosti ter lastništvo oziroma solastništvo podjetij).

Ne glede na navedene kriterije predstavlja presežek delavec, kateremu dohodki, ki jih ustvari izven delovnega razmerja, zagotavljajo normalno socialno varnost. Šteje se, da dohodki delavcu zagotavljajo normalno socialno varnost, kolikor so izkazani najmanj v višini, kot jo ta kolektivna pogodba določa za IV. zahtevnostno skupino.

16. člen

Delovni čas

Delovni čas v prehodnem obdobju traja največ 42 ur na teden oziroma 8 ur na dan, vključno s plačanimi polurnimi odmori. Odmor med delom voznikov mora bitu prilagojen delovni nalogi.

Prehodno obdobje traja eno leto po uveljavitvi te pogodbe. Po preteku prehodnega obdobja pogodbeni stranki ugotovita ali je že mogoč prehod na krajši delovni teden.

O razporeditvi delovnega časa v podjetju odloča direktor ob sodelovanju sindikata, pri čemer mora upoštevati potrebe delovnega procesa in zakonsko zagotovljene odmore in počitke delavcev.

V primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa je direktor dolžan upoštevati, da v koledarskem letu delovni tednik ne sme biti daljši od 42 ur.

Delavcem invalidom II. kategorije in delavcem, ki so na medicinski rehabilitaciji in ki imajo pravico delati s krajšim delovnim časom od polnega, še delovni čas ne sme podaljšati v primeru prerazporeditve delovnega časa.

Delovni čas voznika je v skladu z zakonskimi določili odvisen od posamezne delovne naloge. Dan tedenskega počitka voznika se določa v skladu z razporedom dela.

17. člen

Odreditev dela preko polnega delovnega časa

Direktor odredi delo preko polnega delovnega časa v primerih, ki jih določa zakon (49. člen zakona o delovnih razmerjih).

O uvedbi solidarnostnega dela preko polnega delovnega časa se odločajo delavci z večino glasov na zboru delavcev ali s podpisovanjem (drugi odstavek 53. člena zakona o delovnih razmerjih).

18. člen

Počitki

V primeru deljenega polnega delovnega časa ima delavec, učenec ali študent na proizvodnem delu oziroma proizvodni praksi, pravico do vmesnega počitka, ki ne sme biti krajši od ene ure. Ta počitek se ne šteje za čas prebit na delu.

Delavec ima pravico do počitka ob praznikih, ki so z zakonom določeni kot dnevi, ko se ne dela.

Vsak drugi teden mora biti vozniku zagotovljen tedenski počitek v kraju njegovega stalnega prebivališča v trajanju najmanj 36 ur nepretrgoma.

Voznemu osebju na mednarodnih in domačih linijah se zagotavlja počitek v skladu s 6., 7., 8. in 9. členom Evropskega sporazuma o delu ekipe na vozilih, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze (AETR).

19. člen

Letni dopust

Delavec, ima v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta, trajajočega najmanj 20 delovnih dni, ne glede na to ali dela poln ali krajši delovni čas od polnega. Pri obračunu letnega dopusta se upošteva dolžina delovnika posameznega podjetja.

Delavec pridobi pravico do izrabe letnega dopusta po 4 mesecih nepretrganega dela. Če delavec v koledarskem letu ne izpolni tega pogoja ima pravico do letnega dopusta, sorazmerno času prebitem na delu.

Podjetje je delavcu dolžno omogočiti koriščenje letnega dopusta. Če tega ne omogoči, je delavcu odškodninsko odgovorno.

20. člen

Osnove in merila za določitev letnega dopusta

Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta, ki traja najmanj 20 delovnih dni.

Letni dopust se delavcem določa po naslednjih merilih:

a)

minimalna višina letnega dopusta delavca,

b)

skupna delovna doba,

c)

pogoji dela,

d)

zahtevnost in odgovornost dela,

e)

socialne in zdravstvene razmere.