• PREDPIS
  • VELJAVEN

Uredba o obveznem organiziranju varovanja

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 80-3132/2012, stran 8163 DATUM OBJAVE: 26.10.2012

VELJAVNOST: od 10.11.2012 / UPORABA: od 10.11.2012

RS 80-3132/2012

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 10.11.2012 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 16.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 10.11.2012
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
3132. Uredba o obveznem organiziranju varovanja
Na podlagi tretjega odstavka 69. člena Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/11) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o obveznem organiziranju varovanja

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)
Ta uredba določa način in obseg varovanja, vsebino programa varovanja, načrt varovanja, ocene stopnje tveganja in varnostne ukrepe na varovanem območju.

2. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1.

»zavezanci« so subjekti iz prvega odstavka 69. člena Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/11; v nadaljnjem besedilu: zakon), ki jih Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) s sklepom zaveže k organiziranju obveznega varovanja na podlagi zakona in te uredbe;

2.

»varnostni ukrep na varovanem območju« je varovanje ljudi in premoženja z varnostnim osebjem, sistemi tehničnega varovanja ali z obojim hkrati v skladu z zakonom;

3.

»lastno varovanje« je organiziranje varovanja v okviru organizacijske strukture zavezanca, ki deluje na način in pod pogoji, določenimi z zakonom;

4.

»pogodbeno varovanje« je organiziranje varovanja na podlagi pogodbe z gospodarsko družbo ali samostojnim podjetnikom posameznikom, ki je imetnik licence v skladu z zakonom;

5.

»ministrstvo, pristojno za posamezno področje« je ministrstvo in drug organ, ki opravlja naloge na področjih, določenih v zakonu, ki ureja državno upravo, in zakonu, ki ureja vlado;

6.

»izdelovalec načrta varovanja« je varnostni menedžer, zaposlen pri imetniku licence v skladu z zakonom.

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen kot izrazi, opredeljeni v zakonu.

3. člen

(določitev zavezanca)

(1)

Ministrstvo, pristojno za posamezno področje, po predhodni uskladitvi z ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, vladi predlaga določitev zavezanca. Pri pripravi predloga se ministrstvo, pristojno za posamezno področje, posvetuje z zavezancem.

(2)

Pisni predlog iz prejšnjega odstavka mora praviloma vsebovati:

-

naziv oziroma firmo zavezanca;

-

naslov oziroma sedež zavezanca;

-

navedbo in podrobno obrazložitev razloga za obvezno organiziranje varovanja;

-

okvirni opis objektov, varovanih območij in predlog morebitnih varnostnih ukrepov;

-

rok, v katerem mora zavezanec organizirati varovanje, pripraviti in potrditi načrt varovanja ter o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za posamezno področje.

(3)

Vlada zavezanca določi s sklepom, ki ga pošlje zavezancu, predlagatelju in ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.

(4)

Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, vodi seznam zavezancev, ki vključuje:

-

naziv oziroma firmo zavezanca;

-

naslov oziroma sedež zavezanca;

-

matično številko zavezanca;

-

sklep vlade.

4. člen

(prenehanje obveznosti organiziranja varovanja)

(1)

Obveznost organiziranja varovanja preneha, če zavezanec preneha opravljati dejavnost ali prenehajo obstajati posebni varnostni razlogi.

(2)

V primeru iz prejšnjega odstavka mora zavezanec najmanj 60 dni ali kasneje, če so za to upravičeni razlogi, pred dnevom dejanskega prenehanja opravljanja dejavnosti ali prenehanja obstoja posebnega varnostnega razloga pisno obvestiti ministrstvo, pristojno za posamezno področje, ki o tem obvesti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(3)

V primeru iz prvega odstavka tega člena ministrstvo, pristojno za posamezno področje, po predhodni uskladitvi z ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, vladi predlaga, da sprejme sklep o prenehanju obveznega organiziranja varovanja zavezanca.

II. ORGANIZIRANJE VAROVANJA

5. člen

(organiziranost)

(1)

Zavezanec organizira varovanje pod pogoji in na način, določen z zakonom, tako da sam pridobi licenco v skladu z zakonom ali pa sklene pogodbo o varovanju z drugim imetnikom licence, s katero uredi njuna medsebojna razmerja, pravice in obveznosti.

(2)

Zavezanec, katerega varovanje je urejeno s posebnimi predpisi, organizira varovanje v skladu s temi predpisi. Če ti predpisi ne vsebujejo vsaj enakovrednih postopkov, nalog in varnostnih ukrepov, kot jih predvidevata zakon in ta uredba, se v delu, kjer ti niso vsaj enakovredni, uporabi ta uredba.

(3)

Zavezanec mora zagotoviti varovanje tudi ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, izrednem in vojnem stanju.

(4)

Varnostno osebje, ki opravlja varovanje pri zavezancu v skladu z načrtom varovanja, se na predlog zavezanca ali ministrstva, pristojnega za posamezno področje, razporedi na delovno dolžnost k zavezancu v skladu s predpisi s področja obrambe.

6. člen

(prostori in oprema)
Zavezanec mora zagotoviti ustrezne prostore, opremo in materialno-tehnična sredstva, potrebna za organiziranje obveznega varovanja, razen če se z imetnikom licence pogodbeno ne dogovorita drugače.

III. DOKUMENTI VAROVANJA

7. člen

(načrt varovanja)

(1)

Zavezanec mora imeti izdelan načrt varovanja, ki vsebuje: