Pravilnik o veterinarsko-sanitarnem nadzoru živilskih...

4778. Pravilnik o veterinarsko-sanitarnem nadzoru živilskih obratov, veterinarsko-sanitarnih pregledih ter o pogojih zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora

Na podlagi sedemintridesete alinee 114. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95 in 16/96) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

P R A V I L N I K o veterinarsko-sanitarnem nadzoru živilskih obratov, veterinarsko-sanitarnih pregledih ter o pogojih zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik ureja način opravljanja obveznih veterinarsko-sanitarnih pregledov (v nadaljnjem besedilu: pregledi) živali, surovin in živil živalskega izvora, izvajanje veterinarsko-sanitarnega nadzora (v nadaljnjem besedilu: nadzor) živilskih obratov in kriterije ter normative za ocenjevanje zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora v proizvodnji pred oddajo v promet za javno potrošnjo.

2. člen

(naloge in cilji)

Naloge in cilji nadzora in pregledov so:

– varstvo zdravja potrošnikov pred zoonozami in pred zastrupitvami ter drugimi škodljivimi posledicami, ki jih lahko povzročijo zdravstveno neustrezna živila živalskega izvora;

– izvajanje veterinarsko-sanitarnega reda in stalnih preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja živalskih kužnih bolezni in dajanja zdravstveno neustreznih živil živalskega izvora v promet;

– izvajanje ukrepov ob kršitvah veterinarsko-sanitarnega reda;

– izvajanje ukrepov ob ugotovitvi zoonoze, druge kužne bolezni ali sumu na kužno bolezen pri pregledu živali;

– izvajanje ukrepov ob ugotovitvi, da so živila živalskega izvora zdravstveno neustrezna;

– analiziranje in ocenjevanje drugih bolezni na posameznih posestvih in območjih ter drugih razlogov, ki lahko povzročijo gospodarsko škodo, zdravstveno neustreznost živil in slabšo obstojnost živil (zrejne, notranje bolezni,poškodbe med transportom, pogini, hlevski pogini itn.);

– izvajanje ukrepov za varstvo človekovega okolja pred onesnaženjem z odpadki in odplakami iz živilskih obratov;

– zaščita živali pred mučenjem.

3. člen

(pomeni izrazov)

Posamezni izrazi v tem pravilniku pomenijo:

1.

Pristojni organ za veterinarstvo je Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS).

2.

Uradni veterinar je doktor veterinarske medicine, zaposlen na VURS, ki je med drugim pristojen za:

– opravljanje pregledov živali, surovin in živil za javno potrošnjo;

– opravljanje pregledov opreme in obratov, v katerih se proizvaja in daje v promet surovine oziroma živila za javno potrošnjo;

– izvajanje nadzora živilskih obratov;

– izdajanje potrdil o zdravstveni ustreznosti surovin in živil.

3.

Lastne kontrole so notranja kontrola in program čiščenja in dezinfekcije ter druge predpisane kontrole, ki jih mora izvajati nosilec dejavnosti v svojem obratu.

4.

Hermetično zaprta embalaža je neprepustna embalaža, ki je, potem ko je zaprta, namenjena zaščiti vsebine pred vstopom mikroorganizmov med in po toplotni obdelavi.

5.

Konzerviranje pomeni vsak postopek, s katerim dosežemo, da so embalirana živila tako obdelana v hermetično zaprti embalaži, da so vsi mikroorganizmi, ki bi se lahko razmnožili, uničeni ali inaktivirani, ne glede na temperaturo, pri kateri bo proizvod skladiščen.

6.

Klavne živali so kopitarji (konji, mezgi, osli in mule), parkljarji (goveda, bivoli, ovce, koze in prašiči), perutnina (kokoši, purani, race in druga domača perutnina, noji), kunci, žabe, gojena divjad in druge gojene živali za klanje z namenom prehrane ljudi.

7.

Gojena divjad so divji kopenski sesalci ali ptice, ki se jih redi kot domače živali in kolje kot domače živali.

8.

Uplenjena divjad so divje živali, določene s predpisi o divjadi in lovstvu, katerih meso je uporabno za prehrano ljudi in se jih ne kolje kot domače živali, temveč lovi v skladu s predpisi o lovstvu. Za gojeno divjad štejejo tudi divji sesalci in ptice, ki prosto živijo na zaprtem območju podobno kot prosto živeča divjad in se jih lovi v skladu s predpisi o lovstvu.

9.

Druge živali za prehrano ljudi so ribe, školjke, raki, želve, polži ter divjad, ki se lovi in se uporablja za prehrano ljudi.

10.

Živalski odpadki z visokim tveganjem (v nadaljnjem besedilu: konfiskat) so celi trupi živali, posamezna živalska tkiva, telesne tekočine ali drugi materiali živalskega izvora, predelani ali nepredelani, ne glede na vrsto živali, za katere je uradni veterinar ugotovil, da so patološko spremenjeni, kužni ali kontaminirani, in predstavljajo material z visokim tveganjem za širjenje kužnih bolezni, predvsem zoonoz, oziroma lahko drugače ogrozijo zdravje ljudi.

11.

Živalski odpadki z nizkim tveganjem (v nadaljnjem besedilu: odpadki) so klavnični in drugi odpadki živalskega izvora, razen konfiskata iz prejšnje točke, ki niso namenjeni za prehrano ljudi, in predstavljajo material z nizkim tveganjem za širjenje kužnih bolezni, predvsem zoonoz.

12.

Zoonoze so bolezni ali infekcije, ki se po naravni poti prenašajo z živali-vretenčarjev na ljudi in obratno.

13.

Epizootija (epidemija) so številnejši primeri kužne bolezni, ki glede na pogostnost primerov, čas, kraj in prizadete vrste živali presegajo pričakovano število primerov.

14.

Okuženo območje je območje, na katerem je ugotovljen en ali več virov okužbe, in na katerem so dane možnosti za širjenje okužbe.

15.

Ogroženo območje je območje, na katero se lahko prenese bolezen z okuženega območja in na katerem so dane možnosti za širjenje okužbe.

16.

Lastna domača poraba živil živalskega izvora je poraba za potrebe lastne družine imetnika živali. Vsak drug način porabe ali prometa – tudi na turistični kmetiji, v gostilni, kmetiji odprtih vrat, prireditvah itd. – se šteje za javno potrošnjo.

17.

Hlev z nepreverjenimi ali sumljivimi epizootiološkimi razmerami je hlev imetnika živali, v katerem se ne opravljajo predpisane preiskave živali, ali imetnika živali, ki se ukvarja z nedovoljenim in nenadzorovanim prometom z živalmi in živili. Odločbo o tem izda pristojni veterinarski inšpektor.

18.

Proizvodno skladišče je prostor v sestavi živilskega obrata, kjer se lahko hranijo samo živila lastne proizvodnje.

19.

Meso so vsi užitni deli klavnih živali in divjadi.

20.

Ribji izdelki so sveže ali predelane morske ali sladkovodne živali, njihovi deli, vključno z ikrami, razen vodnih sesalcev in dvoživk.

21.

Surovo mleko je mleko, dobljeno z izločanjem mlečnih žlez krav, ovac, koz ali bivolic, ki ni bilo segreto na več kot 40 °C ali podvrženo postopku z enakovrednim učinkom in mu ni nič odvzeto oziroma dodano.

22.

Standardizirano mleko je surovo tekoče ali zamrznjeno mleko, katerega sestava je bila spremenjena, pod pogojem, da so te spremembe omejene na dodajanje oziroma odvzemanje naravnih mlečnih sestavin.

23.

Mleko za proizvodnjo mlečnih izdelkov je surovo oziroma standardizirano mleko za predelavo (tekoče ali zamrznjeno) in surovo oziroma standardizirano mleko, ki je bilo podvrženo dovoljeni fizikalni obdelavi, kot je toplotna obdelava ali termizacija oziroma je bila njegova sestava spremenjena pod pogojem, da so te spremembe omejene na dodajanje oziroma odvzemanje naravnih mlečnih sestavin.

24.

Pitno mleko je embalirano toplotno obdelano surovo ali standardizirano mleko v manjših embalažnih enotah, namenjeno prodaji končnemu potrošniku za pitje, ali mleko, obdelano s pasterizacijo za prodajo v cisternah za nadaljnjo obdelavo.

25.

Mlečni izdelki so:

– izdelki, ki se pridobivajo izključno iz mleka, pri čemer se lahko dodajo snovi, potrebne za njihovo proizvodnjo, če se te snovi ne uporabljajo zato, da bi v celoti ali deloma zamenjale katerokoli sestavino mleka;

– sestavljeni izdelki, katerih bistveni del je mleko ali mlečni izdelek glede na količino ali značilnost izdelka in katerih sestavine ne zamenjujejo in niso namenjene zamenjavi neke sestavine mleka.

26.

Toplotna obdelava mleka je vsaka obdelava s toploto, ki takoj po uporabi povzroči negativno reakcijo na preskus fosfataze.

27.

Termizacija mleka je segrevanje surovega mleka za vsaj 15 sekund pri temperaturi med 57 °C in 68 °C, tako da mleko po obdelavi še izkazuje pozitivno reakcijo na preskus fosfataze.

28.

Primarna proizvodnja mleka je celoten proces pridobivanja surovega mleka na samem posestvu, vključno s hlajenjem, do trenutka odpreme s posestva.

29.

Sekundarna proizvodnja mleka in mlečnih izdelkov je tehnološki proces, ki se prične, ko je surovo mleko odpremljeno s posestva do trenutka, ko je za končni izdelek izdano veterinarsko potrdilo o zdravstvenem stanju živila.

30.

Ostanki škodljivih snovi so ostanki snovi s farmakološkim delovanjem, ostanki onesnaženja okolja in drugih snovi ter njihovih metabolitov, ki lahko preidejo v živila živalskega izvora in ogrozijo zdravje ljudi.

31.

Zdravila za uporabo v veterinarski medicini (v nadaljnjem besedilu: zdravila) so izdelki, za katere je po znanstveni poti in po postopku, ki ga določijo predpisi o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini, ugotovljeno, da jih je v določenih količinah in na določen način dovoljeno uporabljati na živalih, da bi se odkrile, preprečile, zatrle ali zdravile bolezni oziroma spodbudile, obnovile, spremenile ali popravile živalske telesne funkcije ali dosegli drugi veterinarsko-medicinski upravičeni cilji.

32.

Prepovedane snovi in preparati so tiste snovi in preparati, ki jih je po predpisih prepovedano dajati živalim.

33.

Nedovoljeno tretiranje živali pomeni uporabo nedovoljenih substanc oziroma preparatov, ali uporabo substanc in preparatov, ki so po predpisih sicer dovoljeni, vendar za drugačne namene ali pod drugačnimi pogoji kot to določajo predpisi.

34.

Uradni vzorec je vzorec, ki ga je treba odvzeti za namene ugotavljanja ostankov škodljivih snovi, opremljen s podatki o vrsti živali, tipu, odvzeti količini, načinu odvzema, spolu živali in o poreklu živali ali živalskega proizvoda.

35.

Karenčna doba je čas računan v dnevih, ki preteče od dneva zadnje aplikacije zdravila živali do dneva, ko v organizmu živali ali njenih izločkih ni več ostankov zdravila.

36.

DDD ukrepi so ukrepi za uničevanje glodalcev (deratizacija), mrčesa (dezinsekcija) in mikroorganizmov (dezinfekcija).

37.

Beta agonisti so blokatorji beta-adrenoreceptorjev.

38.

Pooblaščeni laboratorij je laboratorij, ki ga pristojni organ pooblasti za opravljanje preiskav uradnih vzorcev.

39.

Evidence so dokumenti, ki jih o opravljenem nadzoru vodijo nosilci dejavnosti in uradni veterinarji na predpisanih obrazcih, lahko pa se jih vodi tudi elektronsko pod pogojem, da je računalniški program tak, da podatkov ni mogoče naknadno spreminjati.

4. člen

(obvezni pregled)

(1)

Ta pravilnik določa obvezni veterinarsko-sanitarni pregled za naslednje živali, surovine in živila:

a)

klavne živali pred zakolom;

b)

meso klavnih živali in uplenjene divjadi, namenjenega za javno potrošnjo;

c)

mesne izdelke, namenjene za javno potrošnjo;

d)

mleko in mlečne izdelke, namenjene za javno potrošnjo;

e)

jajca in jajčne izdelke, namenjene za javno potrošnjo;

f)

ribe in ribje izdelke, namenjene za javno potrošnjo;

g)

med za javno potrošnjo,

h)

rake, školjke, polže in žabe ter za izdelke iz rakov, školjk, polžev in žab, namenjene za javno potrošnjo;

i)

govedo in kopitarje ter bivole, bizone in gojeno divjad pred zakolom in po njem ter za divjad po odstrelu, če je njihovo meso namenjeno za lastno domačo porabo ali za krmljenje živali;

j)

vse klavne živali, živila in surovine, ki so namenjene za lastno domačo porabo ali za krmljenje živali, v primeru, ko to odredi minister pristojen za veterinarstvo, zaradi izjemnih epizootoloških razmer.

(2)

Pregled je obvezen tudi za prostore in opremo živilskih obratov, druge surovine in dodatke, ter embalažni in pakirni material, ki se uporabljajo pri obdelavi, predelavi in skladiščenju živil iz tega pravilnika in za evidence lastnih kontrol.

5. člen

(obvezni nadzor)

Živilski obrati morajo biti pod veterinarsko-sanitarnim nadzorom. Živilski obrat ne more pričeti opravljati dejavnosti, dokler ni registriran in VURS ne določi uradnega veterinarja.

6. člen

(obveznosti nosilca dejavnosti)

(1)

Nosilec dejavnosti živilskega obrata (v nadaljnjem besedilu: nosilec dejavnosti) mora najpozneje 24 ur pred začetkom proizvodnje prijaviti uradnemu veterinarju klanje živali oziroma proizvodnjo živil, za katere je obvezen pregled.

(2)

Nosilec dejavnosti mora uradnemu veterinarju zagotoviti:

– ustrezne pogoje in pomoč pri opravljanju pregleda;

– ob vsakem času prost dostop do vseh prostorov in dokumentacije, ki je potreben za izvajanje veterinarsko-sanitarnega nadzora.

7. člen

(veterinarski tehniki)

Določena tehnična dela pregleda in nadzora opravljajo veterinarski tehniki, pod vodstvom in nadzorstvom uradnega veterinarja.

2. URADNA KONTROLA ŽIVILSKIH OBRATOV

8. člen

(pristojnost in pogostnost sistematičnih uradnih kontrol)

(1)

Sistematično uradno kontrolo industrijskih obratov in uradnih veterinarjev v teh obratih opravljajo strokovne komisije, ki jih imenuje predstojnik VURS, obrate pa je treba pregledati najmanj šestkrat letno oziroma vsaka dva meseca. O ugotovitvah komisija obvesti predstojnika VURS.

(2)

Obrtniške obrate mora najmanj dvakrat letno, kmetijske obrate pa najmanj enkrat letno pregledati veterinarska inšpekcija.

(3)

Uradna kontrola obsega:

– pregled higiensko tehničnega stanja obrata;

– pregled čistoče prostorov, opreme, pribora in osebja;

– pregled evidenc o lastnih kontrolah, ki jih izvaja nosilec dejavnosti v živilskem obratu, ter njihove učinkovitosti zlasti glede rezultatov teh kontrol;

– pregled veljavnosti sanitarnih knjižic zaposlenega osebja;

– pregled dokumentacije o delu uradnega veterinarja v obratu;

– pregled izvozno-uvozne dokumentacije;

– pravilnost uporabe veterinarske oznake in etiket o zdravstveni ustreznosti živil;

– pogoje skladiščenja in transporta.

(4)

O opravljeni uradni kontroli industrijskega obrata komisija sestavi zapisnik in napiše oceno, ali pregledani obrat še izpolnjuje predpisane pogoje.

3. NADZOR OBRATA

9. člen

(nadzor lastnih kontrol obrata)

(1)

Nosilec dejavnosti v obratu mora predložiti uradnemu veterinarju osnutek programa lastnih kontrol. Uradni veterinar v živilskem obratu izda k programu lastnih kontrol, katerih oblika in vsebina so predpisani v tem pravilniku, pisno soglasje in ga vroči nosilcu dejavnosti. Če uradni veterinar ne soglaša s predlaganim programom, ga mora nosilec dejavnosti popraviti skladno z zahtevami uradnega veterinarja.

(2)

Metode preiskav in kontrol, ki jih opravlja nosilec dejavnosti obrata morajo biti primerljive z uradnimi preiskavami in kontrolami. Evidence o opravljenih kontrolah, ki jih morata voditi nosilec dejavnosti in uradni veterinar, morajo biti vsebinsko enake, tako da je mogoče primerjati rezultate.

(3)

Uradni veterinar v živilskem obratu si mora pripraviti program rednih pregledov, ki jih bo periodično opravljal v obratu.

(4)

Uradni veterinar mora v živilskem obratu, kjer opravlja nadzor, stalno preverjati uspešnost in pravilnost izvajanja lastnih kontrol obrata. O vsaki kontroli oziroma dejanju, ki ga opravi pri nadzoru, mora voditi evidenco na obrazcu št. 1, ki je kot priloga št. 1 objavljen skupaj s tem pravilnikom kot njegov sestavni del.

10. člen

(lastna kontrola higiensko-tehničnega stanja obrata)

(1)

Nosilec dejavnosti mora zagotoviti redno kontrolo higiensko-tehničnega stanja. O rezultatih teh kontrol vodi evidenco na obrazcu št. 15, ki je v prilogi št. 2 objavljen skupaj s tem pravilnikom kot njegov sestavni del.

(2)

Uradni veterinar mora kontrolirati izvajanje kontrol iz prejšnjega odstavka tako, da pregleda dokumentacijo, ki jo vodi nosilec dejavnosti in preverja, če se ugotovitve lastne kontrole ujemajo z dejanskim stanjem v obratu.

11. člen

(nadzor nad higieno v obratu)

(1)

Uradni veterinar mora pred začetkom dela pregledati vse proizvodne prostore (v nadaljnjem besedilu: prostori) in opremo ter ugotoviti njihovo higiensko stanje in primernost za uporabo. Neustrezne prostore in opremo izloči iz uporabe tako, da jih označi.

(2)

Uradni veterinar pregleda prostore in opremo praviloma pred začetkom dela v teh prostorih, v nekaterih primerih pa lahko pregled opravi tudi med delom. Pri tem pregledu uradni veterinar dejansko preveri izvajanje lastnih kontrol nosilca dejavnosti v obratu in vodi evidenco o opravljenih pregledih vodi na obrazcu št. 1 iz priloge 1.

12. člen

(prepoved uporabe opreme in prostorov)

(1)

Če uradni veterinar ugotovi, da prostori ali oprema ne ustrezajo predpisanim pogojem, jih označi in prepove uporabo. Oznake prepovedi – kartice, morajo biti rumene barve, njihova oblika in vsebina je objavljena v prilogi št. 4 skupaj s tem pravilnikom kot njegov sestavni del.

(2)

Neustrezna oprema je oprema, ki lahko v neposrednem ali posrednem stiku povzroči kontaminacijo proizvodov (npr. slabo oprani in očiščeni stroji, posoda, vozički, mize, tiri, prostori idr.).

(3)

Premično opremo, ki se je zaradi poškodb ne sme uporabljati, je treba izločiti iz nadaljnje uporabe, in odstraniti iz delovnega prostora. Na premično opremo se namesti kartica – oznaka in na oznaki se obkroži številka 1 pred besedo “Odstraniti” ter vpišejo vsi drugi podatki. Enako je treba označiti tudi nepremično opremo (npr. veliki stroji idr.), ki je nosilec dejavnosti ne namerava popraviti.

(4)

Če se iz uporabe izloči umazana, težko premična oprema, katere dele je treba popraviti ali zamenjati, ali prostor ali del prostora, se na ustrezno mesto namesti oznaka prepovedi uporabe in v kvadratu te oznake obkroži številka 2 pred besedo “Usposobiti”, kar pomeni, da prepoved neha veljati šele potem, ko se jih usposobi za uporabo.

(5)

Če se iz uporabe izloči skupina predmetov (npr. posode za meso ipd.), ni treba označiti vsakega predmeta posebej, temveč se oznaka, nameščena na en predmet, nanaša na vso skupino. Na kartici se poleg predmeta, katerega uporaba je prepovedana, navede tudi število predmetov, ki jih je treba usposobiti za uporabo.

(6)

Če kakšen prostor ne izpolnjuje higienskih ali drugih predpisanih pogojev, oziroma če je treba tak prostor popraviti, ga je treba zakleniti in na vrata pritrditi oznako o prepovedi uporabe. Če samo del prostora ne izpolnjuje higienskih ali drugih predpisanih pogojev, ga je treba ločiti z improvizirano lahko ograjo, na katero se pritrdi oznaka o prepovedi uporabe (kartica) tega dela prostora. Ta ukrep je lahko samo začasen.

(7)

Na oznako prepovedi je treba vpisati ustrezne podatke o prostoru oziroma opremi ter razlog za prepoved. Uradni veterinar vpiše na kartico – oznako datum, se podpiše ter kartico – oznako pritrdi na predmet (z vrvico ali gumico), kupon pa odtrga in obdrži. Opreme ali prostora, katere uporaba je prepovedana, ni dovoljeno uporabljati, dokler uradni veterinar ne ugotovi, da so odpravljene pomanjkljivosti, zaradi katerih je bila prepoved izrečena. Ko nosilec dejavnosti opremo ali prostor znova usposobi za uporabo, jih pregleda uradni veterinar, in če ugotovi, da so pomanjkljivosti odpravljene, odstrani oznako o prepovedi uporabe. Kartice – oznake o prepovedi uporabe sme odstraniti samo uradni veterinar, ki jih je postavil. V rubriko za zaporedne številke na kartici se vpiše zaporedna številka evidence, ki jo v ta namen vodi uradni veterinar.

(8)

O uporabi kartic za označevanje prepovedi vodi uradni veterinar evidenco na obrazcu št. 11 v prilogi št. 1.

13. člen

(nadzor pitne vode)

(1)

Uradni veterinar mora zahtevati, da nosilec dejavnosti zagotovi ažuriran načrt vodovodnega omrežja obrata z vrisanimi in oštevilčenimi pipami oziroma drugimi odvzemnimi mesti. Iz načrta morajo biti jasno vidne inštalacije pitne vode in tehnološke vode. Vrisana morajo biti merilna mesta temperature vode (postavitev termometrov). Uradnemu veterinarju mora nosilec dejavnosti predložiti letni program vzorčenja vode. Izvajanje programa preverja uradni veterinar in o tem vodi evidenco na obrazcu št. 2 v prilogi št. 1.

(2)

Uradni veterinar mora izpolniti in hraniti v arhivu osnovne podatke o sistemu preskrbe z vodo v obratu na obrazcu št. 3 v prilogi št. 1.

(3)

Pitna voda, ki jo uporablja obrat, je lahko klorirana ali ne, odvisno od higienske kvalitete in izvora vode. Če obrat uporablja vodo iz mestnega vodovoda ali lastnega vodnjaka, ki ni klorirana in je higiensko neoporečna, dodatno kloriranje v obratu ni obvezno.

(4)

Če se voda klorira v živilskem obratu, jo je treba kontrolirati na vsebnost rezidualnega klora najmanj 3 x na dan s priznano metodo. Vsebnost preostalega klora v klorirani vodi ne sme nikdar pasti pod 0,1 mg/l (ppm). O teh kontrolah je treba voditi evidenco.

14. člen

(kontrola pitne vode)

(1)

Vzorce vode je treba vzeti in dostaviti v laboratorij:

– enkrat letno iz mesta, ki je čim bližje vstopu vodovoda v omrežje obrata;

– enkrat mesečno iz vodnega rezervoarja in iz posameznih pip, razen tistih, ki jih uporablja izključno osebje, ki ne dela neposredno v proizvodnji živil. Vzorce za mesečno kontrolo vode je treba jemati sistematično, tako da se postopoma v tekočem letu pregleda voda vsaj enkrat iz vsake pipe v obratu;

– enkrat tedensko je treba pregledati vodo, ki se uporablja za hlajenje konzerv, če se voda reciklira, enkrat mesečno pa se pregleda voda iz pipe, ki napaja napravo za hlajenje konzerv, če se uporablja sveža voda za hlajenje vsake posamezne šarže.

(2)

Vzorce je treba preiskati na:

a)

skupno število bakterij pri inkubaciji na 22 °C 72 ur,

b)

skupno število bakterij pri inkubaciji na 37 °C 48 ur,

c)

koliforme,

d)

koliforme fekalnega izvora (E. coli),

e)

fekalne streptokoke,

f)

sulfitoreducirajoče klostridije.

(3)

Vzorce vode za mikrobiološko kontrolo je treba dostaviti v pooblaščen laboratorij. Če je voda klorirana, je treba najprej nevtralizirati preostali klor z natrijevim tiosulfatom (5% Na2 S2 O3).

(4)

Najmanj enkrat letno je potrebno odvzeti tudi vzorec vode iz obrata za celovito fizikalno-kemijsko analizo in ga dostaviti v pooblaščen laboratorij.

(5)

Vzorce vode je treba oceniti skladno s predpisi o zdravstveni ustreznosti pitne vode.

15. člen

(kontrola DDD ukrepov)

(1)

Za izvajanje DDD ukrepov mora nosilec dejavnosti pripraviti programe, uradni veterinar v obratu pa preveri njihovo ustreznost, jih odobri, nadzira izvajanje in vodi evidence o izvedenih ukrepih. Evidenca izvajanja deratizacije, ki jo vodi nosilec dejavnosti v obratu, mora vsebovati naslednje podatke:

a)

datum nastavljanja vab,

b)

imena in številke mest, kjer so bile nastavljene vabe,

c)

datum kontrole vab,

d)

natančne ugotovitve ob kontroli vab,

e)

ukrepe ob ugotovitvi sprememb vab oziroma sumu na prisotnost glodalcev.

(2)

Deratizacijo praviloma opravijo pooblaščene organizacije. Če opravlja deratizacijo obrat sam, mora imeti za to usposobljene kadre. Če opravlja deratizacijo pooblaščena organizacija, mora nosilec dejavnosti skleniti z njo pogodbo o izvajanju deratizacije. V pogodbi mora biti določeno, kdo opravlja kontrolo deratizacije. Pripraviti mora načrt, na katerih mestih v obratu se postavijo zastrupljene vabe, in jih oštevilčiti. Vabe morajo biti nastavljene na takih mestih, da ni nobene možnosti, da pride vaba v stik z živili ali aditivi za živila.

(3)

Vabe je treba nastaviti vsaka dva meseca. Uradni veterinar nadzoruje celotno izvajanje deratizacije in vodi evidenco na obrazcu št. 4 v prilogi št. 1.

(4)

Po določenem času, ki ga določita uradni veterinar in pooblaščena organizacija, ki izvaja deratizacijo, je treba vabe odstraniti.

(5)

Za zastrupljanje vab je dovoljeno uporabljati samo sredstva na bazi kumarina (po možnosti kumarinske raticide tretje generacije).

(6)

Za dezinsekcijo veljajo določbe tretjega odstavka tega člena. Nosilec dejavnosti lahko tudi sam opravi dezinsekcijo v delih objekta, ki so manj nevarni za kontaminacijo živil z ostanki insekticidov (hlevi, oddelek za konfiskat itd.), če ima za to usposobljene kadre. V programu dezinsekcije mora biti natančno napisan postopek dezinsekcije v proizvodnih prostorih. Dezinsekcijo je treba opravljati v času, ko v proizvodnih prostorih ni živil. Pooblaščena organizacija, ki izvaja dezinsekcijo, mora o vsaki opravljeni dezinsekciji izdati potrdilo, ki ga hrani nosilec dejavnosti v arhivu, prav tako mora biti dokumentirana vsaka dezinsekcija, ki jo opravi nosilec dejavnosti sam, s podpisom osebe, ki je izvedla dezinsekcijo. Uradni veterinar nadzoruje izvajanje dezinsekcije in vodi o tem evidenco na obrazcu št. 5 v prilogi št. 1.

(7)

Pogostnost izvajanja dezinsekcije je odvisna od letnega časa. V poletnem času je treba opraviti temeljito dezinsekcijo najmanj enkrat mesečno, če se opazi povečan pojav insektov, pa pogosteje. Posamezne oddelke objekta (npr. oddelek za zbiranje konfiskata in vsebine vampov, gnojišče itd.) je treba večkrat tretirati z insekticidi.

(8)

Za dezinsekcijo je dovoljeno uporabljati samo sredstva na bazi piretrina.

(9)

Obvezne periodične dezinfekcije praviloma opravijo pooblaščene organizacije. Če opravlja to dezinfekcijo obrat sam, mora imeti za to usposobljene kadre in opremo. Če opravlja dezinfekcijo pooblaščena organizacija, mora nosilec dejavnosti skleniti z njo pogodbo o izvajanju. V pogodbi mora biti določeno, kdo opravlja kontrolo uspešnosti. Nosilec dejavnosti mora hraniti v arhivu evidence – potrdila o opravljeni dezinfekciji in potrdila ali izjave proizvajalcev sredstev o ustreznosti za živilsko industrijo. Če dezinfekcijo opravi nosilec dejavnosti sam, mora odgovorna oseba za izvedbo dezinfekcije izdati potrdilo in se podpisati. Uradni veterinar nadzoruje izvajanje dezinfekcije in vodi evidenco o tem na obrazcu št. 1 v prilogi št. 1.

(10)

Dezinfekcija se opravlja:

– redno po programu čiščenja,

– najmanj enkrat mesečno temeljita,

– izredna ob izrednih dogodkih, ko jo odredi uradni veterinar.

(11)

Kemijska sredstva za opravljanje DDD ukrepov morajo biti shranjena v zaklenjenih prostorih, katerih ključ ima odgovorna oseba. Uradni veterinar nadzira evidenco o porabljenih sredstvih, ki jo mora voditi nosilec dejavnosti v obratu na obrazcu št. 16 v prilogi št. 2. Svoje ugotovitve uradni veterinar zabeleži na obrazcu št. 1 v prilogi št. 1.

16. člen

(nadzor programa čiščenja in dezinfekcije)

(1)

Uradni veterinar mora nadzirati izvajanje programa čiščenja in dezinfekcije v obratu na naslednji način:

– vizualno spremlja in kontrolira uspešnost čiščenja in dezinfekcije s pregledovanjem prostorov, opreme in pribora;

– jemlje vzorce za mikrobiološke preiskave opreme in pribora (brisi) za preverjanje uspešnosti čiščenja in dezinfekcije;

– ukrepa v skladu z 12. členom tega pravilnika.

(2)

V vsakem delovnem prostoru mora biti na vidnem mestu obešen list za evidentiranje postopkov čiščenja, na katerem so podatki o izvedenih dnevnih postopkih čiščenja, na katerem odgovorne osebe vsakodnevno s podpisom potrjujejo izvedbo čiščenja, vsaj enkrat tedensko pa jih mora s podpisom potrditi tudi uradni veterinar. Oblika in vsebina obrazca za vodenje teh evidenc je predpisana na obrazcu št. 17 v prilogi 2.

17. člen

(kontrola termičnih postopkov in hlajenja v obratu)

(1)

Uradni veterinar mora redno preverjati pravilnost temperatur hlajenja oziroma segrevanja, ki so predpisane s predpisi ali lastnimi programi nosilca dejavnosti obrata. Temperature preverja z neposredno kontrolo merilnih naprav in s preverjanjem ter potrjevanjem naprav za samodejno zapisovanje temperatur in drugih parametrov. Termografske liste overi uradni veterinar s podpisom in pečatom pred uporabo.

(2)

Učinkovitost termične obdelave se kontrolira:

a)

s preverjanjem termične obdelave živil v hermetično zaprti embalaži s termoreaktivnim papirjem ali termoindikatorskimi barvili. Termoreaktivni papir se pritrdi na košare ali vozičke, ko se jih začne polniti, odstrani pa se ob praznjenju košar ali vozičkov. Termoindikatorsko barvilo se namaže na pokrov ali steno embalaže, ki se nalagajo v vozičke ali košare, in sicer v prvi spodnji in v zadnji zgornji vrsti. Sprememba barve termoreaktivnega papirja ali termoindikatorskega barvila se kontrolira po končani termični obdelavi;

b)

z merjenjem temperature, dosežene v središču izdelkov, z globinsko temperaturno sondo oziroma navadnim ali maksimalnim termometrom po končanem segrevanju. Temperatura, dosežena v središču izdelkov, se meri pri izdaji dovoljenja za uporabo določenega režima toplotne obdelave; pri spremembi obstoječih režimov obdelave; pri spremembi, rekonstrukciji ali popravilu naprave za toplotno obdelavo; pri načrtovanju tehnološkega procesa in pri spremembi oblike, mer ali vrste embalaže.

c)

z globinsko temperaturno sondo na podlagi krivulje prodiranja toplote in z izračunavanjem “F – vrednosti” pri toplotni obdelavi steriliziranih izdelkov;

d)

s preverjanjem delovanja naprav, v katerih se izdelki termično obdelujejo. Vse naprave morajo biti označene s številkami ali črkami in imeti merilne instrumente z dvojno kontrolo temperature grelnega okolja. Dvojna kontrola je kontrola z vgrajenim živosrebrnim termometrom in s termografom, katerih merilne vrednosti so usklajene do + / -0,5 °C. Termografski listi za vsako posamično termično obdelavo morajo vsebovati: številko naprave, v kateri je bila opravljena toplotna obdelava, podatke o šarži, datum, podatke o obliki in vsebini zapisa, na podlagi katerih je mogoče razbrati temperaturo, tlak, trajanje procesa in morebitne druge zapisane parametre, podatke o vrsti in količini izdelkov ter podpis osebe, odgovorne za termično obdelavo;

(e)

s postopkom inkubiranja mesnih izdelkov v hermetično zaprti embalaži pri temperaturi + 37 °C (+ -1 °C), ki traja za pasterizirane izdelke tri dni, za sterilizirane izdelke sedem dni, za izdelke, namenjene za izvoz, pa toliko, kot zahteva država uvoznica. Vzorci za inkubiranje se vzamejo takoj po toplotni obdelavi in topli postavijo v termostat.

(3)

O kontrolah toplotnih postopkov in temperatur vodi uradni veterinar evidenco na obrazcu št. 6 v prilogi št. 1.

(4)

Uradni veterinar kontrolira tudi ustreznost temperatur hlajenja tako, da izmeri temperaturo prostora ali živila in o tem vodi evidenco iz prejšnjega odstavka. Termografske liste iz naprav za samodejno zapisovanje temperatur uradni veterinar pregleda skladno s svojim programom kontrol, in vsak uporabljeni termografski list podpiše in ga preda v hranjenje nosilcu dejavnosti. Termografske liste hlajenja in zamrzovanja je treba hraniti najmanj dve leti.

18. člen

(kontrola kompaktnosti šivov pločevink)

Nosilec dejavnosti živilskega obrata, ki proizvaja živila v konzervah, mora pripraviti program kontrole šivov pločevink in zagotoviti opremo za merjenje parametrov šivov. Uradni veterinar občasno kontrolira izvajanje kontrole šivov in svoje ugotovitve evidentira na obrazcu št. 7 v prilogi št. 1.

19. člen

(kontrola izvajanja HACCP načrta obrata)

Uradni veterinar mora preverjati delo nosilca dejavnosti pri razvoju in izvajanju sistema HACCP v obratu. Pri tem mora biti pozoren zlasti na naslednje:

– ali je nosilec dejavnosti v obratu organiziral skupino ljudi, ki je odgovorna za razvoj in izvajanje načrta HACCP;

– ali je bil opravljen opis posameznih izdelkov obrata;

– ali je bila v načrtu upoštevana kategorija potrošnikov živil;

– ali je bil izveden in analiziran tok proizvodnje za vsako kategorijo živil;

– ali je bilo upoštevano vseh sedem predpisanih temeljnih načel HACCP.

20. člen

(delo z veterinarskimi oznakami)

(1)

Za pravilno označevanje živil o zdravstveni ustreznosti po veterinarskem pregledu je odgovoren uradni veterinar. Živila se označuje pod nadzorstvom uradnega veterinarja tako, da:

– uradni veterinar izda žige oziroma pečate pomočnikom, ki izvedejo označevanje, in sicer samo za toliko časa, kot je potrebno za označevanje;

– izda nosilcu dejavnosti toliko oštevilčenih etiket z veterinarsko oznako, kolikor jih je potrebno za pravilno označevanje živil.

(2)

Žig za veterinarsko označevanje živil je kovinski in namenjen predvsem uporabi označevanja neembaliranega mesa, pečat pa je iz gume. Uradni veterinar v obratu mora voditi evidenco žigov in pečatov za označevanje živil v posebni knjigi. Za posamezni žig ali pečat se v evidenci vpiše: zaporedna številka žiga (če se v obratu uporablja več žigov ali pečatov); odtis žiga; datum začetka uporabe žiga; organizacijska enota obrata, ki žig uporablja; podpis uradnega veterinarja, ki hrani žig; datum, ko je žig vzet iz uporabe; morebitna pripomba. Uradni veterinar v obratu je odgovoren za žige ali pečate in jih mora imeti shranjene zaklenjene. Če se žig izgubi, odtuji ali kako drugače pogreša, mora to VURS objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3)

Nabavo etiket z veterinarsko oznako mora odobriti uradni veterinar. Etikete morajo biti serijsko oštevilčene s številkami, ki se jih ne sme ponavljati ali podvajati. Etikete morajo biti shranjene v zaklenjeni omari, ključ pa je pri uradnem veterinarju, ki izdaja etikete na zahtevo obrata in vodi evidenco o izdanih etiketah po serijskih številkah na obrazcu št. 8 v prilogi št. 1.

21. člen

(kontrola vhodnih surovin in živil)

(1)

Nosilec dejavnosti v obratu mora uradnemu veterinarju prijaviti vsako pošiljko surovin ali živil, ki jo sprejme v obrat. Uporabo surovin in živil za proizvodnjo živil lahko dovoli le uradni veterinar. Nosilec dejavnosti vodi evidenco o vseh prispelih pošiljkah na predpisanem obrazcih št. 18 in 19 v prilogi št. 2. Uradni veterinar mora opraviti kontrolo v 16 urah po prispetju pošiljke surovin oziroma živil v obrat, svoj izid pregleda vpiše v evidenco nosilca dejavnosti, jo podpiše in dovoli ali prepove uporabo za proizvodnjo. Kopijo dokumenta izroči nosilec dejavnosti uradnemu veterinarju, ki jo hrani v arhivu.

(2)

Obvezna kontrola vseh pošiljk ni potrebna pri sprejemu surovega mleka v obrat za obdelavo mleka, kjer uradni veterinar dovoljuje uporabo surovega mleka na podlagi kontrole evidenc lastnih kontrol nosilca dejavnosti in naključnih uradnih vzorcev.

(3)

Uradni veterinar opravi kontrolo tako, da preveri:

a) spremno dokumentacijo in veterinarske oznake pošiljke;

b) zdravstveno ustreznost živil in surovin;

c) higienske pogoje za skladiščenje;

d) ali izvira surovina ali živilo iz ustrezno registriranega obrata.

(4)

Iz spremne dokumentacije mora biti razvidna veljavnost veterinarskih oznak.

(5)

Zdravstveno ustreznost proizvodov se kontrolira z organoleptičnim pregledom, po potrebi pa tudi z laboratorijskimi pregledi oziroma meritvami.

(6)

Če uradni veterinar pri kontroli posumi v zdravstveno ustreznost surovin in živil, vzame vzorce za mikrobiološki pregled ali za druge potrebne preglede, začasno prepove uporabo surovin in živil in določi, kako in kje se morajo ti hraniti, dokler se ne prepriča, o njihovi zdravstveni ustreznosti.

(7)

Če uradni veterinar na podlagi organoleptičnega oziroma laboratorijskega pregleda ugotovi, da so surovine ali živila zdravstveno neustrezni, odredi nadaljnje potrebne ukrepe, med drugim tudi uničenje.

22. člen

(kontrola sanitarnih knjižic zaposlenih)

(1)

Nosilec dejavnosti obrata mora imeti seznam zaposlenih delavcev, ki so pod rednim zdravstvenim nadzorom. Voditi mora evidenco in zagotoviti, da so vsi delavci pravočasno zdravstveno pregledani v skladu s predpisi. Uradni veterinar preverja izvajanje teh določb in vodi evidenco svojih kontrol na obrazcu št. 9 v prilogi št. 1.

(2)

Uradni veterinar obvesti pristojno zdravstveno inšpekcijo v primeru, če nosilec dejavnosti ravna v nasprotju z določbami prejšnjega odstavka.

(3)

Če kateri od zaposlenih zboli zaradi nalezljive bolezni, zaradi katere je potrebna izolacija bolnika, mora nosilec dejavnosti o tem obvestiti tudi uradnega veterinarja. Uradni veterinar preveri bolniški list obolelega delavca po vrnitvi iz bolniškega staleža in preveri, če je pristojni zdravnik odobril delavcu ponovno delo z živili.

23. člen

(nadzor izobraževanja delavcev v obratu)

Nosilec dejavnosti obrata mora pripraviti program usposabljanja delavcev, da jih usposobi za izpolnjevanje pogojev higienske proizvodnje, prilagojenih strukturi proizvodnje. Uradni veterinar, ki je odgovoren za obrat, mora sodelovati pri načrtovanju in izvajanju tega programa.

24. člen

(druge kontrole in pregledi)

Uradni veterinar poleg kontrol in evidenc iz prejšnjih členov opravlja tudi druge kontrole za zagotavljanje veterinarsko sanitarnega reda v obratu.

4. VETERINARSKO-SANITARNI NADZOR IN PREGLEDI ZA ZAKOL KOPITARJEV IN PARKLJARJEV

25. člen

(prepoved izdaje zdravstvenega spričevala)

Zdravstvenega spričevala se ne sme izdati za žival, ki:

– ni predpisano označena oziroma ni možna njena identifikacija;

– je premlada in je meso edematozno;

– je cepljena z živim virusom stekline, ni pa še minilo 14 dni od dneva, ko je bila cepljena;

– je bila zdravljena ali je prejemala substance s farmakološkim učinkom v profilaktične ali nutritivne namene, ni pa še minil čas, ki je po navodilu proizvajalca potreben, da se izločijo iz organizma živali (karenca);

– je na kakršenkoli način dobivala snovi s tireostatičnim, estrogenim, androgenim ali gestagenim delovanjem ali beta-agoniste, v nasprotju s predpisi;

– je bila zdravljena s hormonskimi sredstvi, ni pa še minil čas predpisane karence;

– izvira iz območja, kjer se ne spremlja navzočnost bioloških ostankov in radionuklidov;

– če se ob nakladanju živali ali pa že na posestvu pojavi sum da gre za živali iz drugega odstavka 29. člena tega pravilnika.

26. člen

(postopek z živalmi po prispetju v klavnico)

(1)

Po prispetju živali na klavniško dvorišče se uradnem veterinarju izročijo zdravstvena spričevala. Uradni veterinar ne sme dovoliti razkladanja živali, če živali niso predpisano označene ali če zdravstvena spričevala niso popolno oziroma pravilno izpolnjena. Razkladanja ne dovoli tudi v primeru, če je iz zdravstvenega spričevala razvidno, da je zakol prepovedan. O ugotovitvi obvesti VURS. Če za vrnitev pošiljke ni veterinarsko-sanitarnih ovir, napoti pošiljko nazaj na kraj nakladanja ali pa dovoli namestitev živali v hlev za sumljive živali.

(2)

Če so izpolnjeni predpisani veterinarsko-sanitarni pogoji, uradni veterinar dovoli, da se živali razložijo v hlev za začasno namestitev klavnih živali. Uradni veterinar je prisoten ob razkladanju. Za živali, za katere sumi, da jih ni dovoljeno zaklati, odredi namestitev v hlev za sumljive živali. O prispetju klavnih živali v klavnico vodi evidenco nosilec dejavnosti. Iz evidence mora biti razvidna zaporedna številka in datum prispetja živali, izvor, število in vrsta živali, ušesna številka živali, številka zdravstvenega spričevala, in številko ograde v hlevu kamor so bile nameščene. Evidenco vodi na obrazcu št. 20 v prilogi št. 2. Kopijo obrazca mora izročiti uradnemu veterinarju za njegovo evidneco.

(3)

Vrstni red klanja živali odreja nosilec dejavnosti, ki to sporoči uradnemu veterinarju. Živali spremlja obrazec št. 21 iz priloge št. 2, katerega pred klanjem potrdi uradni veterinar.

(4)

Če se v hlevih lahko zagotovi nameščanje prašičev z istim zdravstvenim spričevalom v isto ogrado, zadostuje za identifikacijo oznaka ograde. Če so v isti ogradi nameščeni prašiči, ki so prispeli v klavnico z različnimi zdravstvenimi spričevali, jih je treba ustrezno označiti.

(5)

Potem, ko so živali razložene s transporta na klavniško dvorišče oziroma v hlev, jih ni dovoljeno odpeljati brez dovoljenja uradnega veterinarja. Zdravstveno spričevalo se razveljavi tako, da se nanj odtisne pečat z besedo “Razveljavljeno“. Črke tega pečata morajo biti visoke 3 cm.

(6)

Vsa razveljavljena zdravstvena spričevala za živali iste vrste se morajo zvezati, v evidenco klanja pa se vpiše datum klanja in tekoča številka, pod katero so bile zaklane živali vpisane v evidenco.

27. člen

(pregled pred zakolom)

(1)

Živali se pregledajo, ko se razložijo v hlev, ko so v hlevu in neposredno pred odpremo na klanje, vendar najpozneje 24 ur pred zakolom.

(2)

Preglede mora opraviti uradni veterinar v skladu s strokovnimi načeli in pri ustrezni osvetlitvi delovnega mesta. Pri razkladanju živali in vseh postopkih do popolne izkrvavitve živali, mora uradni veterinar nadzirati izvajanje in ukrepati v skladu s predpisi o zaščiti živali.

(3)

S pregledom ob razkladanju se ugotovijo: označevanje živali, identiteta in zdravstveno stanje živali ter morebitne posledice prevoza.

(4)

Po prevzemu se živali namestijo v označene hleve.

(5)

S pregledi je treba ugotoviti:

– ali je žival zbolela za kužno boleznijo, ki se prenaša na ljudi ali živali, in ali kaže bolezenske znake in spremembe splošnega zdravstvenega stanja, po katerih se lahko sumi na te bolezni;

– ali kaže žival druge bolezenske znake ali motnje splošnega stanja, zaradi česar utegne biti njeno meso zdravstveno neustrezno za prehrano ljudi;

– ali je žival prejemala substance s farmakološkim učinkom ali kake druge substance, zaradi katerih utegne biti njeno meso zdravstveno neustrezno za prehrano ljudi;

– ali je žival utrujena, vznemirjena ali poškodovana.

(6)

Po pregledu živali neposredno pred začetkom klanja potrdi uradni veterinar poročilo o vrstnem redu pošiljanja živali na klanje. Svoje ugotovitve o pregledu sumljivih živali sporoči uradnemu veterinarju na klavni liniji na obrazcu št. 10 v prilogi št. 1.

(7)

Če se živali ne zakoljejo v 24 urah po izdaji dovoljenja za zakol morajo biti ponovno pregledane.

28. člen

(počitek živali)

(1)

Utrujene in vznemirjene živali morajo počivati najmanj 24 ur, če uradni veterinar ne odredi drugače, in če ni potreben takojšnji zakol iz drugih razlogov.

(2)

V hlevih se mora zagotoviti napajanje živali, če pa ostanejo v njih dlje kot 24 ur pa tudi krmljenje z manjšimi obroki krme.

29. člen

(prepoved zakola in usmrtitev živali)

(1)

Uradni veterinar prepove zakol živali, če se s pregledom živali pred zakolom posumi oziroma ugotovi ena od naslednjih kužnih bolezni živali:

– afriška prašičja kuga,

– afriška smrkavost,

– bolezen modrikastega jezika,

– akutna bruceloza,

– splošna tuberkuloza,

– spongiformna encefalopatija,

– hemoragična septikemija pri govedu,

– klasična prašičja kuga,

– konjska kuga,

– kuga drobnice,

– kuga divjadi,

– kužna malokrvnost,

– listerioza,

– mrzlica doline Rift,

– nalezljiva ohromelost prašičev,

– osepnice ovac in koz,

– pljučna kuga goved,

– rdečica,

– akutna salmoneloza,

– slinavka in parkljevka,

– smrkavost,

– steklina,

– šumeči prisad,

– vezikularna bolezen prašičev,

– vezikularni stomatitis,

– vozličasti dermatitis,

– vranični prisad,

– zastrupitev krvi (septikemija, piemija, toksemija ali viremija),

– tetanus,

– infekciozni encefalomielitis konj,

– splošna aktinobaciloza ali aktinomikoza,

– splošni limfni adenitis,

– botulizem,

ali če:

– kaže znake bolezni, zaradi katere je njeno meso zdravstveno neustrezno za prehrano ljudi;

– ima sumljiva žival po 24 urah znova zvišano temperaturo (prašiči več kot 41,0 °C, govedo in ovce pa več kot 40,4 °C);

– je v agoniji ali ima kontuzije večje stopnje;

– je zbolela za očesnim epiteliomom ali kaže znake bolezni očesnega področja, če so njene oči uničene ali motne zaradi neoplazmatičnega tkiva;

– ima intenzivno infekcijo, gnojenje in nekrozo, ki jo spremlja neugoden vonj;

– gre za kahektično žival.

(2)

Živali, pri katerih obstoji sum bolezni iz prvega odstavka tega člena, ali če obstoji sum, da so prejemale nedovoljene veterinarsko medicinske preparate oziroma da karenca še ni potekla, je treba ločiti v poseben prostor za sumljive živali, v katerem se natančno pregledajo in opazujejo. Če je potrebno, se pošlje ustrezen material v laboratorijsko preiskavo, dokler se ne dovoli ali prepove zakol.

(3)

Če je za postavitev diagnoze ali preiskave potreben pregled po zakolu, uradni veterinar odredi, da se žival zakolje, vendar časovno ločeno od zakola zdravih živali.

(4)

Živali iz prvega odstavka tega člena se glede na naravo kužne bolezni po ugotovitvi oziroma potrditvi bolezni, usmrti na predpisan način v prostoru za sumljive živali, ali na ločenem mestu, primernem za pranje in razkuževanje.

(5)

Trupla živali, ki so poginile med prevozom ali v območju klavnice, ali so bile usmrčene v hlevu za sumljive živali ali na ločenem mestu, primernem za pranje in razkuževanje, uradni veterinar označi z rdečimi ušesnimi znamkicami z oznako “K“ in številko in prelije s 3% raztopino karbolne kisline z dodatkom metilenskega modrila ali kreolina z metilenskim modrilom oziroma to raztopino vanje vbrizga (dekarakterizacija).

(6)

Trupla živali je potrebno dati v posebne neprepustne in z rdečo barvo označene kontejnerje s pokrovi ter prepeljati v kafilerijo oziroma v objekt za obdukcijo in zbiranje odpadkov.

(7)

O patološko-anatomskem izvidu oziroma vzroku pogina se obvesti uradnega veterinarja v klavnici.

(8)

O trupih poginulih ali usmrčenih živali (konfiskat), se vodi evidenca na obrazcu št. 22 v prilogi št. 1.

30. člen

(sumljive živali)

(1)

Sumljive živali je potrebno ločiti v poseben prostor za sumljive živali, v katerem se natančno pregledajo in opazujejo, če je potrebno pa uradni veterinar odvzame in pošlje ustrezen material v laboratorijsko preiskavo, dokler se ne dovoli ali prepove zakol, če se pri pregledu ob razkladanju oziroma pred zakolom ugotovi:

-

da živali kažejo nejasne bolezenske znake;

-

da je žival iz hleva, v katerem je bila ugotovljena salmoneloza ali živali, ki izločajo salmonele;

-

da živali kažejo spremembe splošnega zdravstvenega stanja (npr. povišano temperaturo);

-

da žival izloča povzročitelje bolezni;

-

da je žival zbolela za kužno boleznijo ali zoonozo, ki ni navedena v prvem odstavku 29. člena tega pravilnika;

-

da živali ne morejo vstati in hoditi;

-

da imajo živali bolezen, ki utegne povzročiti prodiranje mikroorganizmov v tkivo živali (vnetje črev, vimena, maternice, sklepov, ovojnic, tetiv, parkljev, kopit, popka, pljuč, porebrnice, potrebušnice, ter druge organske bolezni);

-

da imajo živali podkožne edeme, abscese ali druge spremembe;

-

merjasec ali kriptorhid.

(2)

Živali iz prejšnjega odstavka in iz drugega odstavka prejšnjega člena se morajo označiti z modrimi ušesnimi znamkicami s črko “S“ in številko.

(3)

Sumljive živali je treba čimprej po izdaji dovoljenja za zakol, zaklati v prostoru za klanje bolnih živali ali v prostoru za redno klanje živali, vendar časovna ločeno od zakola zdravih živali. V tem primeru se morata po končanem klanju takoj razkužiti prostor in oprema klavnice.

31. člen

(prepoved zakola)

Uradni veterinar ne dovoli zakola:

-

živali, za katero ni bilo poslano poročilo o pregledu pred klanjem;

-

živali, ki so bile razložene v hlev brez dovoljenja uradnega veterinarja;

-

če posumi, da so spričevala ponarejena oziroma neveljavna;

-

živali, ki je utrujena, vznemirjena ali poškodovana;

-

živali, ki je umazana.

32. člen

(ostanki škodljivih snovi)

(1)

Ne dovoli se zakol živali, dokler obstaja sum, da so v mesu ostanki škodljivih snovi, ki lahko ogrožajo zdravje ljudi.

(2)

Če se lahko sum na prisotnost ostanka iz prejšnjega odstavka potrdi samo z laboratorijsko preiskavo, uradni veterinar dovoli zakol take živali in odvzame vzorce za preiskavo.

(3)

Če se dokaže prisotnost ostanka iz prvega odstavka tega člena, mora uradni veterinar ugotoviti ali obstaja sum na prisotnost ostanka tudi pri drugih živalih tega imetnika živali, in o tem obvestiti veterinarskega inšpektorja.

33. člen

(postopki do zakola)

(1)

Če uradni veterinar dovoli razkladanje oziroma zakol živali, se morajo živali razložiti in namestiti v hleve ter odgnati, da se omamijo in zakoljejo, ne da bi se vznemirile in se jim povzročile bolečine in poškodbe.

(2)

Če uradni veterinar ugotovi neustrezno konstrukcijo opreme, nehuman postopek z živaljo ali nepravilno omamljanje, prepove klanje, dokler se pomanjkljivost ne odpravi.

34. člen

(zakol živali)

(1)

Omamljene živali je treba takoj izkrvaviti. Šele po popolni izkrvavitvi se lahko zaklane živali naprej obdelujejo.

(2)

Kri zaklanih živali se sme uporabljati za prehrano ljudi, če je od živali, katerih meso je bilo ocenjeno kot zdravstveno ustrezno, in če je bila kri zbrana na higienski način. Posode za zbiranje krvi morajo biti označene tako, da se po potrebi lahko ugotovi, od katere živali je kri. Pred vsakim zbiranjem krvi je treba posodo pomiti s hladno vodo, nato pa z vodo s temperaturo več kot 82 °C.

35. člen

(izkoževanje in evisceracija)

Zaklane živali se morajo po zakolu obdelati na naslednji način:

-

zaklanim živalim, razen prašičem, ki se jih goli, se mora takoj po izkrvavitvi odreti koža;

-

pri posameznih vrstah živali (ovce, jagnjeta, koze ipd.) je zaradi lažjega odiranja kože dovoljeno, da se jim pod kožo vpiha zrak s kompresorji, ki imajo filter za prečiščevanje zraka, pri čemer se kanila vstavi pod kožo nad karpalnim ali tarzalnim sklepom;

-

evisceracijo se mora opraviti najpozneje 45 minut po omamljanju.

36. člen

(obdelava trupov govedi in kopitarjev)

(1)

Preden se odere koža s trupov goveda, juncev in junic, telet, bivolov in kopitarjev, se mora odreti koža z glave in podvezati požiralnik. Rogovi se odstranijo, preden se odere koža z glave. Glava se od trupa loči v atlantookcipitalnem sklepu, ko se odere koža z glave ali ko se odere koža s trupa. Odrezane glave se perejo tako, da se najprej izpirajo nosni votlini in ustna votlina, nato pa se glava pere od zunaj. Pred pregledom glave se odstranijo vsi umazani deli in ostanki kože. Jezik se loči od naravnih vezi med pregledom. Očesna zrkla in mandeljni se odstranijo po pregledu glave.

(2)

Preden se odere koža s trupa, se odrežejo prednje noge v karpalnem sklepu in zadnje noge v tarzalnem. Pri odiranju kože s trupa se najprej oderejo okončine trupa. Odrto kožo je treba označiti ali pustiti tako, da je mogoče do konca pregleda ugotoviti, s katerega trupa je koža.

(3)

Med odiranjem kože s stegen je treba s krožnim rezom ločiti rektum od naravnih vezi, ga zavarovati z vrečko iz plastične mase, in obvezno podvezati.

(4)

Pri samcih se, preden se odpreta trebušna in prsna votlina, odstranijo zunanji genitalni organi.

(5)

Pri odraslih samicah se vime loči od trupa skupaj s kožo tako, da se prepreči izlivanje mleka.

(6)

Potem, ko se odpreta trebušna in prsna votlina, se odstranijo notranji organi, razen ledvic, ki jih je treba osvoboditi maščobnega tkiva, odstrani pa se jih po končanem veterinarsko-sanitarnem pregledu trupa. Preden se čreva ločijo od želodca, je treba podvezati dvanajstnik na dveh mestih 10 cm narazen. Požiralnik se mora, preden se loči od želodca, podvezati na dveh mestih. Dvanajstnik in požiralnik se odrežeta med dvema podvezanima mestoma.

(7)

Po odstranitvi notranjih organov se trup živali, starejših od šest mesecev (po potrebi pa tudi mlajših), razpolovi po dolgem po hrbtenici.

(8)

Glavo kopitarjev je treba razpoloviti po dolgem, nosni pretin pa potegniti ven tako, da ostane povezan s sprednjim delom nosu, in da ostane sluznica nosnega pretina na obeh straneh nedotaknjena.

(9)

Pri teletih do šest tednov starosti se lahko glava odstrani skupaj s kožo, če se glava potem pari.

37. člen

(obdelava trupov ovac in koz)

(1)

Ovce, jagnjeta, koze in kozlički se obdelujejo tako, da se jim odere koža s trupa ter odrežejo sprednje noge v karpalnem sklepu in zadnje noge v tarzalnem. Prsni in trebušni organi se morajo izluščiti za pregled tako, da se trebušni organi popolnoma odstranijo iz trupa, medtem ko prsni organi po delu diafragme in mediastinuma lahko ostanejo povezani s trupom.

(2)

Glava, s katere so bili odstranjeni koža, ušesa in umazanija, ostane povezana s trupom.

38. člen

(obdelava trupov prašičev)

(1)

Zaklani prašiči se parijo, smodijo s plamenom, ali se z njih odere koža. S površine trupov oparjenih in s plamenom osmojenih zaklanih prašičev je treba popolnoma odstraniti ščetine in spremenjeni epitel. Za odstranjevanje ščetin se lahko uporabljajo depilacijska sredstva, vendar morajo biti v takem primeru očiščeni trupi takoj po odstranitvi ščetin temeljito oprani s pitno vodo.

(2)

Trup se sme zarezati, odpreti in razrezati šele potem, ko se popolnoma očisti in do konca opere. Z opranih trupov zaklanih prašičev se najprej izrežejo poroženeli epitel med parklji prednjih in zadnjih nog, srednje uho in očesna zrkla z vekami. Rektum se s krožnim rezom loči od naravnih vezi in obvezno podveže. Pri samcih se odstranijo zunanji genitalni organi. Potem ko se odprejo medenična, trebušna in prsna votlina, se odstranijo vsi notranji organi skupaj, razen ledvic. Jezik ostane do pregleda v organski zvezi s prsnimi organi. Ledvice je treba izluščiti iz maščobne in vezivnotkivne ovojnice pred pregledom in pustiti v naravni povezavi s trupom, odstrani pa se jih po končanem veterinarsko-sanitarnem pregledu trupa. Trupe zaklanih prašičev je treba potem, ko se odstranijo notranji organi, razpoloviti po dolgem po hrbtenici.

(3)

Zaklani prašički se parijo in z njih odstranijo ščetine, spremenjeni epitel in roževina na parkljih.

39. člen

(odstranitev delov)

Noben del zaklane živali se ne sme odstraniti in ne obdelati, dokler se ne konča pregled mesa in organov. To velja tudi za kri, če je namenjena za prehrano ljudi.

40. člen

(preprečevanje onesnaženja)

(1)

Med klanjem živali in obdelavo trupov zaklanih živali je treba preprečiti vsako onesnaženje mesa in organov.

(2)

Mesa zaklane živali ni dovoljeno brisati s krpo ali z gobo.

(3)

Če pride med klanjem živali in obdelavo trupov in organov zaklane živali do omejenega - lokalnega onesnaženja mesa in organov, se morajo onesnaženi deli odstraniti tako, da se izrežejo ali obrežejo.

(4)

Notranji organi se smejo pred pregledom le narahlo sprati s pitno vodo.

(5)

Če se oprema, ki se uporablja pri klanju, obdelavi in pregledu mesa in organov zaklane živali, umaže z vsebino digestivnega trakta, z vsebino patološko spremenjenega tkiva ali drugo umazanijo, se mora pred nadaljno uporabo očistiti s hladno pitno vodo, nato pa z vodo temperature najmanj +82 °C.

41. člen

(posebne presoje)

Če je bil pred pregledom odstranjen kak organ zaklane živali, ki je nujen za oceno zdravstvene ustreznosti mesa, se meso oceni kot zdravstveno neustrezno.

42. člen

(označevanje mesa za identifikacijo po zakolu)

(1)

Vsi deli zaklanih živali, ki so ločeni od trupa pred pregledom, se morajo označiti z oznakami tako, da je možno ugotoviti, od katerega trupa so.

(2)

Obe polovici trupa se označita s higiensko ustreznimi neodstranljivimi in odpornimi oznakami, ostali deli trupa in organi zaklanih velikih živalih (goveda, juncev in junic, telet, bivolov in kopitarjev) pa se označujejo s tridelnimi papirnatimi oznakami, in sicer: s prvim delom oznake se označi glava, z drugim delom prsni organi, s tretjim delom pa trebušni organi. Neodstranljive oznake in tridelne papirnate oznake morajo imeti jasno in čitljivo napisane zaporedne številke, ki so enake na obeh oznakah in vseh delih. Papirnate oznake morajo biti bele, vsak del pa velik 4 x 6 cm. Deli so med seboj perforirani tako, da se pri uporabi zlahka ločijo. Številke na vsakem delu morajo biti natisnjene v črni barvi, visoke 2 cm, na neodstranljivih oznakah pa mora biti identifikacijska koda živali.

(3)

Deli trupa in organi zaklanih prašičev se označujejo s štiridelnimi oznakami, ki morajo po velikosti, barvi in velikosti številk popolnoma ustrezati papirnatim oznakam iz prejšnjega odstavka. Prva in druga oznaka se namestita na obe polovici trupa, tretja na skupaj odstranjene trebušne in prsne organe, četrta pa na jezik. Če se mora iz kateregakoli razloga s trupa prašiča odstraniti glava ali kak drug organ, se uporabljajo papirnate oznake, ki imajo toliko delov, da se ob pregledu posebej označi vsak ločen organ ali del trupa.

(4)

Zaklano drobnico (ovce, jagnjeta, koze, kozlički idr.) se označuje z papirnatimi oznakami iz drugega odstavka tega člena, pri čemer se uporabi toliko delov oznake, kolikor je ob pregledu ločenih organov ali delov trupa.

(5)

Po pregledu in oceni mesa in organov zaklanih živali je treba papirnate oznake odstraniti z mest, kamor so bile nameščene, razen s trupov.

(6)

Če se med pregledom ne more odločiti o tem, ali je meso zaklane živali zdravstveno ustrezno, se poleg identifikacijske oznake nanj namestijo kartice z oznako “ZADRŽANO”. Te kartice morajo biti za zaklane velike živali petdelne, pri čemer mora biti vsak del velik 3,5 x 7,5 cm. Vseh pet delov mora biti med seboj povezanih s perforacijo, tako da se lahko pri uporabi zlahka ločijo. Papir mora biti rumen, napisi na njem pa natisnjeni z uokvirjenimi črnimi črkami. Za zaklane prašiče in drobnico se uporabljajo enake tridelne kartice. Kartice morajo ostati na mestu, kamor so bile nameščene, odstrani pa jih lahko le uradni veterinar.

(7)

Oznake in kartice za označevanje iz tega člena se sme uporabiti samo enkrat.

43. člen

(način pregleda)

(1)

Vse dele zaklane živali (trup, notranji organi) kakor tudi kri, je treba pregledati takoj oziroma še med klanjem.

(2)

Trupi in organi zaklanih živali se pregledujejo:

-

vizualno (adspekcija);

-

z otipavanjem (palpacija);

-

pri ocenjevanju senzoričnih lastnosti je treba posebno pozornost posvetiti barvi, vonju in po potrebi konsistenci mesa ali organov;

-

z zarezovanjem mesa, organov in bezgavk (incizija);

-

bezgavke trupov (mesne bezgavke - Lnn. cervicales superficiales, Lnn. axillares, Lnn. poplitei, Lnn. ischiadici, Lnn. subiliaci, Lnn. iliaci medialles et laterales, Lnn. sacrales, Lnn. lumbales, Lnn. renales, Lnn. sternales in Lnn. mesenteriales) je treba zarezati le, če pri pregledu posumimo na kako bolezen ali če to zahteva država uvoznica;

-

po potrebi z mikrobiološkimi in drugimi laboratorijskimi preiskavami.

(3)

Uradni veterinar po pregledu sumljivih živali, za katere je dobil obvestilo uradnega veterinarja, ki je opravil ante mortem (obrazec št. 10 v prilogi št. 1), izpolni izvid post mortem pregleda in svojo odločitev o uporabnosti mesa in obrazec pošlje nazaj v hlev.

(4)

Vse ugotovljene patološke spremembe na liniji klanja sporoči uradnemu veterinarju, ki je opravil ante mortem pregled na obrazcu št. 12 v prilogi št. 1.

(5)

Evidenco o zadržanih trupih ali polovicah vodi uradni veterinar na obrazcu št. 13 v prilogi št. 1.

44. člen

(način in potek pregleda)

(1)

Pri govedu, mlajšem od šestih tednov, se opravi:

- vizualni pregled glave in žrela; bezgavke v žrelu, grlu in obušesni slinavki (Lnn. retropharyngei mediales, Lnn. mandibulares in Lnn. parotidei) je treba zarezati in pregledati; ustno votlino, žvekalne mišice in jezik se pregleda le z adspekcijo in palpacijo;

-

vizulani pregled sapnika, pljuč in požiralnika; bronhialne in mediastinalne bezgavke (Lnn. bifurcationes, eparterialis in mediastinales) je treba zarezati in pregledati; sapnik in glavne sapnične veje je treba odpreti z vzdolžnim rezom in pregledati, zraven tega se zareže prek glavnih sapničnih vej tudi v spodnji tretjini pljuč;

-

vizualni pregled srca z osrčnikom; srce je treba zarezati po dolgem, odpreti po prekatih in zarezati srčni pretin. Če se pri pregledu srca ugotovi ikrice, je treba opraviti natančen pregled na ikričavost tako, kot pri govedu, starejšim od 6 tednov;

-

vizualni pregled trebušne prepone;

-

vizualni pregled jeter, jetrnih bezgavk in bezgavk trebušne slinavke; jetra je treba pretipati in le po potrebi zarezati, kakor tudi portalno bezgavko;

-

vizualni pregled prebavil; pregledati je treba bezgavke okoli želodca (Lnn. gastrici) in mezenterija (Lnn. mesenterici cran. et caud. in Lnn. jejunales) in le po potrebi zarezati.

-

vizualni pregled vranice; vranico se po potrebi pretipa ali zareže;

-

vizualni pregled ledvic; ledvico se po potrebi zareže kakor tudi bezgavke (Lnn. renales);

-

vizualni pregled poprsnice in potrebušnice;

-

vizualni pregled in pretipanje področje popka in sklepe; po potrebi je treba v področje popka zarezati, sklepe pa odpreti. V tem primeru je treba pregledati sklepno tekočino.

(2)

Pri govedu, starejšem od šestih tednov, se opravi:

-

vizualni pregled glave in žrela; bezgavke v žrelu, grlu in obušesni slinavki (Lnn. retropharyngei mediales, Lnn. mandibulares in Lnn. parotidei) je treba zarezati in pregledati; zunanje žvekalne mišice (musculus masseter) se pregleda tako, da se vanje zareže najmanj z dvemi rezi vzporedno s spodnjo čeljustjo, v notranje žvekalne mišice (musculus pterygoideus) pa je treba zarezati le z enim rezom. Jezik, ki ga je treba zarezati toliko, da se lahko v celoti pregleda ustna in žrelna sluznica, se ogleda in pretipa. Mandeljni se odstranijo;

-

vizulani pregled sapnika, pljuč in požiralnika; bronhialne in mediastinalne bezgavke (Lnn. bifurcationes, eparterialis in mediastinales) je treba zarezati in pregledati; sapnik in glavne sapnične veje je treba odpreti z vzdolžnim rezom in pregledati, zraven tega se zareže prek glavnih sapničnih vej tudi v spodnji tretjini pljuč;

-

vizualni pregled srca z osrčnikom; srce je treba zarezati po dolgem, odpreti po prekatih in zarezati srčni pretin;

-

vizualni ogled prepone; v ta namen je treba v zadostni meri odstraniti pljučno in trebušno mreno;

-

vizualni pregled in palpacija jeter, jetrnih bezgavk in bezgavk trebušne slinavke (Lnn. portales); zarezati je treba na želodčni strani jeter in lobus caudatus zaradi pregleda žolčevodov;

-

vizualni pregled prebavil; pregledati je treba bezgavke okoli želodca (Lnn. gastrici) in mezenterija (Lnn. mesenterici cran. et caud. in Lnn. jejunales) in sicer s palpacijo, po potrebi pa vanje tudi zarezati;

-

vizualni pregled vranice; po potrebi se tudi pretipa;

-

vizualni pregled ledvic; po potrebi se vanje zareže, kakor tudi v renalne bezgavke (Lnn. renales);

-

vizualni pregled poprsnice in potrebušnice;

-

ogled genitalij z adspekcijo;

-

pregled vimen z adspekcijo; po potrebi se vime pretipa in vanj zareže, kakor tudi v bezgavke (Lnn. supramammarii). Pri kravah je treba obvezno zarezati v obe polovici vimena, globoko do cisterne. Zarezati je treba tudi v bezgavke vimena;

-

če se pri zarezovanju žvekalnih mišic in srca ter pri pregledu in otipavanju organov ugotovi ikričavost, je treba, da se ugotovi stopnja invazije, razrezati na tanke lističe jezik, požiralnik, srce in mišične dele diafragme ter na nekaj mestih zarezati mišice stegna in plečeta.

(3)

Pri prašičih se opravi:

-

vizualni pregled glave in grla; bezgavke spodnje čeljusti (Lnn. mandibulares) je potrebno pregledati in zarezati, vizualno je treba pregledati ustno votlino in jezik, mandeljne se odstrani;

-

vizualni pregled pljuč, sapnika in požiralnika; pretipati je potrebno pljuča, bronhialne in mediastinalne bezgavke (Lnn. bifurcationes in mediastinales), sapnik in glavne sapnične veje se odpre z vzdolžnim rezom in pregleda, zraven tega se zareže prek glavnih sapničnih vej tudi v spodnji tretjini pljuč;

-

vizualni pregled srca z osrčnikom; v srce se zareže vzdolžno, odpre po prekatih in zareže v srčni pretin;

-

vizualni pregled prepone;

-

vizualni pregled in pretipanje jeter in jetrnih bezgavk in bezgavk trebušne slinavke;

-

vizualni pregled prebavil; pregleda se bezgavke okoli želodca (Lnn. gastrici) in mezenterija (Lnn. mesenterici cran. et caud. in Lnn. jejunales); po potrebi se jih zareže;

-

ogled in po potrebi pretipanje vranice;

-

ogled ledvic; po potrebi se v ledvice in pripadajoče bezgavke (Lnn. renales) zareže;

-

ogled poprsnice in potrebušnice;

-

vizualni ogled genitalij;

-

vizualni pregled vimena in bezgavk (Lnn. suprammarii). Bezgavke starih svinj je treba zarezati;

-

vizualni pregled in palpacija področja popka in sklepov pri mladih živalih. Po potrebi je treba področje popka zarezati in sklepe odpreti;

-

da bi se ugotovila ikravost prašičev, je treba veliko ledveno mišico (M. psoas maior) izluščiti iz maščobnega tkiva in z adspekcijo pregledati vse druge vidne mišice trupa in glave, srce in mišični del diafragme.

(4)

Pri ovcah in kozah se opravi:

-

vizualni pregled glave po odstranitvi kože, po potrebi pregledati grlo, usta, jezik in retrofaringealne in parotidne bezgavke;

-

vizualni pregled pljuč, sapnika in požiralnika. Pljuča, bronhialne in mediastinalne bezgavke (Lnn. bifurcationes, eparterialis in mediastinales) je treba pretipati, po potrebi pa tudi zarezati;

-

vizualni pregled srca z osrčnikom. Po potrebi je treba v srce zarezati in ga pregledati;

-

vizualni pregled prepone;

-

pregled jeter in in portalnih bezgavk ter bezgavk trebušne slinavke z adspekcijo in palpacijo; na želodčni strani je treba v jetra tudi zarezati zaradi pregleda žolčevodov;

-

vizualni pregled prebavil in bezgavk okoli želodca (Lnn. gastrici) in mezenterij (Lnn. mesenterici cran. et caud. in Lnn. jejunales);

-

ogled in po potrebi pretipanje vranice;

-

vizualni pregled ledvic je treba pregledati vizualno; po potrebi pa se ledvice in pripadajoče bezgavke (Lnn. renales) tudi zarežejo;

-

ogled poprsnice in potrebušnice;

-

ogled genitalij;

-

pregled vimen z adspekcijo in palpacijo;

-

vizualni pregled in palpacija področja popka in sklepov pri mladih živalih; po potrebi je treba področje popka zarezati in sklepe odpreti;

-

za ugotovitev ikravosti je treba z adspekcijo pregledati vse vidne mišice trupa in glave, srce in mišični del diafragme;

(5)

Pri kopitarjih se opravi:

-

vizualni pregled glave, grla, submaxsilarnih, retro -pharyngealnih in parotidealnih bezgavk (Lnn. retropharyngei, Lnn. mandibulares in Lnn, parotidei). Glavo je potrebno presekati po sredini in odstraniti nosni pretin. Bezgavke pretipati in po potrebi zarezati, jezik ogledati in pretipati ter odstraniti, da je mogoče ustno in žrelno sluznico pregledati, mandeljne je treba odstraniti;

-

pregled sapnika, pljuč in požiralnika: pljuča je potrebno pretipati, bronhialne in mediastinalne bezgavke (Lnn. bifurcationes, eparterialis in mediastinales) je potrebno pretipati in po potrebi zarezati; sapnik in glavne sapnične veje se odpre z vzdolžnim rezom in pregleda, zraven tega se zareže prek glavnih sapničnih vej tudi v spodnji tretjini pljuč;

-

pregled srca z osrčnikom: srce je treba zarezati po dolgem, odpreti po prekatih in zarezati srčni pretin;

-

pregled prepone se opravi tako, da se v zadostni meri odstrani pljučno in trebušno mreno;

-

pregled jeter in jetrnih bezgavk ter bezgavk trebušne slinavke: jetra in jetrno bezgavko je treba pretipati in po potrebi zarezati na želodčni površini jeter zaradi pregledovanja žolčevodov; trebušno slinavko in pripadajoče bezgavke je treba pregledati in pretipati;

-

pregled prebavil: pregledati je treba bezgavke okoli želodca (Lnn. gastrici) in mezenterija (Lnn. mesenterici cran. et caud. in Lnn. jejunales), po potrebi tudi zarezati;

-

vizualni pregled vranice, po potrebi jo tudi zarezati;

-

vizualni pregled in palpacija ledvic; po potrebi je treba ledvice in pripadajoče bezgavke (Lnn. renales) tudi zarezati;

-

vizualni pregled poprsnice in potrebušnice;

-

vizualni pregled genitalij pri kobilah in žrebcih;

-

vizualni pregled vimena in pripadajočih bezgavk; po potrebi je treba vime in pripadajoče bezgavke (Lnn. mammarii) tudi zarezati;

-

pregled in pretipanje okolice popka in sklepov pri mladih živalih; po potrebi je treba zarezati v okolico popka, odpreti sklepe in pregledati sklepno tekočino;

-

pregled vseh sivih in belih konj na melanozo;

-

pregled bezgavk (Lnn. subrhomboidei) in mišic plečeta ter hrustanca lopatice. Ledvice je treba izluščiti in vanje zarezati.

45. člen

(pregled mesa prašičev in kopitarjev na trihinelozo)

(1)

Pri pregledu trupov zaklanih prašicev in kopitarjev, katerih meso je namenjeno za javno potrošnjo ali predelavo, je treba meso pregledati, da bi se ugotovilo, ali je invadirano s trihinelo.

(2)

Za pregled mesa na trihinelozo se uporablja metoda kompresije ali metoda umetne prebave zbirnih vzorcev mesa.

(3)

Evidence o opravljenih pregledih na trihinele vodi uradni veterinar na obrazcu št. 14 v prilogi št. 1.

46. člen

(metoda kompresije)

(1)

Pri metodi kompresije se z vsake polovice prašičev vzame za preiskavo po en košček mišice diafragme (velik kot lešnik), in sicer na prehodu mišičnega dela v tetivo, na mestu, kjer se diafragma veže na hrbtenico (koren). Pri kopitarjih pa se vzameta košček jezika in žvekalne mišice. Od vsakega koščka je treba vzeti za preiskavo po sedem odrezkov (skupaj 14), velikih kot ovseno zrno.

(2)

Če je samo en koren diafragme, je treba od njega vzeti 14 odrezkov za pregled na kompresijskem steklu.

(3)

Če je bil koren diafragme odstranjen preden so bili vzeti vzorci za pregled po metodi kompresije, se za pregled vzameta dva enako velika vzorca od prsnega ali rebrnega dela diafragme ter pregleda po 14 odrezkov.

(4)

Če na polovicah sploh ni diafragme, se vzorci vzamejo od jezika, podjezičnega mišičja, žvekalnega in trebušnega mišičja ter pregleda 28 odrezkov, velikih kot ovseno zrno.

(5)

Oseba, ki s trihinoskopom pregleduje vzorce mesa, lahko pregleda med delovnim časom do 840 odrezkov na kompresijskih steklih, izjemoma pa do 1050 odrezkov mesa.

(6)

Trihinoskopski pregled 14 odrezkov mora trajati najmanj tri minute, 28 odrezkov pa najmanj šest minut. Če se med trihinoskopskim pregledom odkrijejo sumljiva mesta, in če kljub veliki povečavi s trihinoskopom ni mogoče postaviti pravilne diagnoze, je treba opraviti mikroskopski pregled.

(7)

Pregled vzorcev, vzetih od drugih mišic trupa, mora trajati najmanj šest minut.

47. člen

(metoda umetne prebave)

(1)

Pri uporabi metode umetne prebave zbirnih vzorcev je treba za preiskavo vzeti košček mesa (5 g) s korena diafragme pri prašičih, pri kopitarjih pa tako, kot je določeno v prejšnjem členu tega pravilnika.

(2)

Če je bil koren diafragme odstranjen pred preiskavo, se vzame več enako velikih vzorcev od prsnega ali rebrnega dela diafragme, jezičnega mišičja, žvekalnih in trebušnih mišic.

(3)

Od vsakega vzorca (5 g) je treba odrezati 1 g za preiskavo po metodi umetne prebave zbirnih vzorcev.

(4)

Če se pri pregledu zbirnega vzorca od 100 živali ugotovi trihinela, je treba ugotoviti od katere živali (katerih živali) je bil pozitivni vzorec. To se lahko opravi po izločilni metodi umetne prebave skupnih vzorcev manjšega števila živali, ali s kompresijsko metodo posameznih vzorcev med katerimi je bila ugotovljena trihinela.

(5)

Podrobna navodila za izvajanje trihinoskopije po metodi umetne prebave izda VURS.

48. člen

(pregled razkosanega mesa na trihinele)

(1)

Pri pregledu razkosanega mesa se vzorci vzamejo od vsakega kosa mesa, in sicer po 5 g od skeletnega mišičja brez maščobnega tkiva blizu kosti ali tetiv.

(2)

Za metodo kompresije se pripravi skupaj 28 odrezkov enega vzorca, za metodo umetne prebave zbirnih vzorcev pa se odreže od vsakega vzorca po 2 g.

(3)

Pri posamičnih pregledih mesnih izdelkov (klobas, sušenega mesa in suhe slanine) po metodi umetne prebave se vzorci jemljejo:

-

od vsakih 50 kg klobas - po en zbirni vzorec 500 g;

-

od vsakega kosa sušenega mesa - po 40 g zraven kosti ali tetiv;

-

od vsakega kosa suhe slanine - po 40 g mišičnega tkiva.

49. člen

(uporabnost mesa in organov zaklanih živali za javno potrošnjo)

Na osnovi pregleda in morebitnih rezultatov mikrobioloških ali drugih preiskav se meso in organi zaklanih živali oceni kot:

-

zdravstveno ustrezno;

-

pogojno zdravstveno ustrezno;

-

zdravstveno neustrezno.

50. člen

(zdravstveno ustrezno meso)

Meso zaklanih živali uradni veterinar oceni kot zdravstveno ustrezno v naslednjih primerih:

-

če so bile živali pred klanjem zdrave, na mesu in organih pa pri pregledu po klanju ni bilo nikakršnih sprememb, ali če se ugotovijo lokalizirane patološke spremembe, ki jih je mogoče odstraniti;

-

če meso ne vsebuje ostankov onesnaževalcev okolja ali veterinarsko medicinskih preparatov nad tolerantnimi vrednostmi;

-

če je žival prešla vse zahtevane veterinarske preglede.

51. člen

(zdravstveno neustrezno meso)

Meso zaklanih živali uradni veterinar oceni kot zdravstveno neustrezno v naslednjih primerih:

-

če so spremembe senzoričnih lastnosti mesa, specifične za posamezne vrste živali, izražene intenzivneje, ne glede na njihov vzrok. Sprememba vonja mesa se ocenjuje 24 oziroma 48 ur po zakolu. Sprememba vonja in okusa se lahko v nejasnih primerih oceni tudi na podlagi ugotovitev poskusa s kuhanjem ali pečenjem;

-

če zdrave živali niso bile pregledane pred zakolom;

-

če ni bilo pregledano po zakolu;

-

če je bilo ocenjeno kot pogojno zdravstveno ustrezno, ni pa ga mogoče usposobiti;

-

če zaklane živali niso bile eviscerirane v roku 45 minut po omamitvi;

-

če je žival poginila pred zakolom;

-

če je od fetusov ali mrtvorojenih živali;

-

v primerih generaliziranih novotvorb, abscesov, ki se jih ne da odstraniti;

-

kri živali, katere meso je zdravstveno neustrezno, ter kri, ki je kakorkoli onesnažena (vsebina prebavil);

-

če gre za meso merjascev, kriptorhidov in hermafroditov ter nekastriranih prašičev, ki ima neprijeten vonj po merjascih (urin);

-

če gre za meso, ki vsebuje strupe, ki so bili vneseni s hrano ali so kakorkoli drugače prišli v organizem živali, in se tega ni dalo ugotoviti pred zakolom;

-

če meso vsebuje ostanke onesnaževalcev okolja ali veterinarsko-medicinskih preparatov nad tolerantnimi vrednostmi;

-

če je bila ugotovljena kontaminacija z radionuklidi nad dovoljeno ravnijo radioaktivnosti.

52. člen

(neustreznost mesa zaradi kužnih bolezni)

Meso zaklanih živali uradni veterinar oceni kot zdravstveno neustrezno, če je bila pri živalih ob pregledu po zakolu ugotovljena katera od naslednjih bolezni:

-

vranični prisad,

-

šuštavec, parašuštavec, maligni edem,

-

goveja kuga,

-

steklina,

-

smrkavost,

-

listerioza,

-

kužna malokrvnost konj,

-

afriška ali klasična prašičja kuga,

-

rdečica,

-

osepnice ovc in koz,

-

“zastrupitev krvi” (septikemija, piemija, toksemija ali viremija),

-

tetanus,

-

slinavka in parkljevka,

-

vezikularna bolezen prašičev,

-

kuga drobnice,

-

vezikularni stomatitis,