Odločba o razveljavitvi nekaterih določb zakona o Radioteleviziji Slovenije

4712. Odločba o razveljavitvi nekaterih določb zakona o Radioteleviziji Slovenije

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o pobudah Matjaža Gerlanca iz Velenja, Slovenskih krščanskih demokratov iz Ljubljane, Janeza Lampreta iz Celja, družbe Keros, d.o.o., Rogaška Slatina, Pavline Kunič iz Črnomlja ter Združenja kabelskih operaterjev Slovenije, Gospodarskega interesnega združenja, Maribor, Kabelskega razdelilnega sistema, d.d., Maribor, in Kabelskega razdelilnega sistema, d.d., Velenje, ki jih zastopa Ivan Gorjup, odvetnik v Mariboru, na seji dne 9. novembra 2000

Razveljavijo se naslednje določbe zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 18/94, 73/94 – odl. US in 88/99):

drugi odstavek 15.č člena,

prvi odstavek 15.e člena, kolikor se nanaša na pridobivanje podatkov o fizičnih osebah od kabelskih distributerjev in drugih oseb, ki opravljajo dejavnosti kabelske distribucije,

druga in tretja alinea prvega odstavka 15.g člena ter

Prva alinea prvega odstavka 14. člena, četrti odstavek 15. člena, 15.c člen, 15.d člen, 15.f člen, 15.i člen ter 15.č, 15.e, 15.g in 15.h člen zakona o Radioteleviziji Slovenija v delih, ki niso zajeti s 1. točko izreka, niso v neskladju z ustavo.

Pobudnik Matjaž Gerlanc izpodbija prvo alineo prvega odstavka 14. člena, ki med viri financiranja Radiotelevizije Slovenija (v nadaljevanju: RTVS) določa prispevek za programe RTVS (v nadaljevanju: prispevek), četrti odstavek 15. člena, češ da obveznost plačila prispevka veže na odjem električne energije, in 15.e člen ZRTVS v delu, ki omogoča zbiranje podatkov od distributerjev električne energije. Prvi dve določbi naj bi bili v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom (14. člen ustave), zadnja pa v nasprotju z zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 59/99 – v nadaljevanju: ZVOP).

Pobudniki Slovenski krščanski demokrati, Janez Lampret, družba Keros in Pavlina Kunič izpodbijajo domnevo, določeno v četrtem odstavku 15. člena, in 15.c do 15.h člen ZRTVS. Prva določba naj bi bila v nasprotju z načeli pravne države (2. člen ustave) in z jamstvom zasebne lastnine (33. člen ustave). Besedna zveza “šteje se“, uporabljena v četrtem odstavku 15. člena, naj bi bila v nasprotju z načeli pravne države (2. člen ustave), ker pravnega položaja posameznikov ne opredeljuje jasno, določno in natančno. Zakon naj bi bil smel predpisati pravno domnevo, ne pa tudi dejanske. V nasprotju z 2. členom naj bi bila tudi navezna točka za plačilo prispevka, to je položaj odjemnika električne energije. V nasprotju z načelom enakosti pred zakonom naj bi bilo, da tisti imetniki radijskih in televizijskih sprejemnikov (v nadaljevanju: RTV sprejemnikov), ki nimajo električnih priključkov, niso zavezani za plačilo prispevka. V nasprotju z jamstvom zasebne lastnine (33. člen ustave) naj bi bila določba zaradi tega, ker obremenjuje lastnike hiše oziroma stanovanja, v katerem so lastniki oziroma imetniki RTV sprejemnikov druge osebe. Ker naj bi lastniki najemnih stanovanj ne imeli pravice do preiskave stanovanj, naj bi sploh ne imeli možnosti dati izjave po izpodbijanem četrtem odstavku 15. člena ZRTVS. Način zbiranja osebnih podatkov, določen v členih 15.c do 15.i ZRTVS, pa naj bi bil v nasprotju z ustavnim varstvom osebnih podatkov (38. člen ustave). RTVS naj bi pridobila pravico zbirati osebne podatke, ki so bili bodisi zbrani za druge namene bodisi sploh niso povezani z dejavnostjo zavoda. Na računih, ki se izdajajo fizičnim osebam, naj bi namreč navedba rojstnih podatkov, EMŠO, davčne številke in zaposlitve ne bila obvezna. Z določbo 15.i člena naj bi RTVS pridobila položaj, podoben davčnemu organu. Sporna zakonska pooblastila naj bi ji dajala položaj institucije z najobširnejšo bazo podatkov v državi. Pobudnica Pavlina Kunič še meni, da ima po ustavi pravico, da Elektru Slovenije, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije, pristojni upravni enoti in Davčni upravi Republike Slovenije prepove posredovanje podatkov, ki se nanašajo nanjo.

Pobudniki Združenje kabelskih operaterjev Slovenije, Gospodarsko interesno združenje, Maribor, Kabelsko razdelilni sistem Rotovž in Kabelsko razdelilni sistem Velenje izpodbijajo 15.e člen ZRTVS v delu, ki jim nalaga posredovanje določenih osebnih podatkov. Pobudniki menijo, da podatki, ki jih sami zbirajo in ki so jih na podlagi izpodbijane določbe dolžni posredovati RTV Slovenija, niso bili zbrani s tem namenom. Zaradi tega naj bi bila izpodbijana določba v nasprotju z 38. členom ustave. Poudarjajo, da so kot gospodarske družbe, ki nastopajo na trgu, v drugačnem položaju kot distributer električne energije in da ne bi smeli biti deležni sankcij trga zaradi zakonske obveznosti, ki jim nalaga posredovanje zbranih osebnih podatkov drugim subjektom. Poleg tega naj bi bili zahtevani podatki v sestavu skupne zbirke podatkov in naj bi jih ne bilo mogoče izločiti. Izpodbijana zakonska določba naj bi bila zaradi tega tudi v nasprotju z ZVOP.

Državni zbor meni, da pobude niso utemeljene. Sporna domneva naj bi bila v velikem številu primerov resnična, poleg tega pa jo je mogoče izpodbiti že zgolj z izjavo, da naročnik električne energije nima radijskega oziroma televizijskega sprejemnika. Obveznost velja le za imetnike sprejemnikov. Če lastnik stanovanja ali hiše nima lastnega sprejemnika in v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega, naj bi ne bil zavezanec za plačilo prispevka. Določitev obveznosti plačila prispevka naj bi bil uveljavljen način sofinanciranja javne televizije tudi v drugih državah; različen naj bi bil le način izpolnitve te obveznosti. Ker je obveznost plačila prispevka z več sredstvi (obremenitev družine, olajšave, oprostitve) enakomerno porazdeljena med zavezance glede na možnost spremljanja programov, naj bi z izpodbijanimi določbami ne bilo kršeno načelo enakosti pred zakonom. Neutemeljen je nadalje očitek, da se tudi RTVS tako kot komercialne televizije financira z dohodki iz oglaševanja. Pogoji za tako financiranje naj bi bili namreč strožji kot za komercialne televizije. Prav tako naj bi bili neutemeljeni očitki o kršitvi varstva osebnih podatkov. ZRTVS naj bi namreč dovoljeval le zbiranje tistih podatkov, ki jih RTVS potrebuje za pobiranje in izterjavo prispevka. Sámo dejstvo, da se podatki zajemajo iz obstoječih zbirk, pa naj bi tudi ne bilo v nasprotju z 38. členom ustave.