Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča

Na podlagi 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. 1. SRS, št. 18/84 in 33/89), 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Ur. 1. SRS, št. 25/83, 42/85,47/87, 5/90 in Ur. 1. RS, St. 10/91) ter 15. in 19. čl. statuta občine Maribor(MUV, št. 16/90) je Skupščina ob-čine Maribor na seji družbenopolitičnega zbora dne 30. januarja 1992, na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 30. januarja 1992 in na seji zbora združenega dela dne 30. januarja 1992, sprejela

ODLOK o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča

Na območju občine Maribor se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih, določenih s tem odlokom, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo).

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oz. poslovne površine stavbe.

Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oz. za katerega je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje:

Na območju mesta Maribor s primestnimi naselji Kamnica, Počehova, Zrkovci, Dogoše, Miklavž, Rogoza, Bohova, Zg. in Sp. Hoče, Razvanje in Pekre ter v ureditvenih območjih naselij Bresternica, Limbuš, Sp. Duplek, Rače-Orehova vas-Hotinja vas, Slivnica-Radizel in Starše.

Meje ureditvenih območij mesta in naselij so določene v dolgoročnem planu mesta Maribor za obdobje 1986-2000 dopolnjen 1987.

2. Na območjih, ki so s srednjeročnim družbenim planom določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev.

Na območjih, za katera je sprejet prostorski izvedbeni načrt.

Na območjih iz točk 1, 2 in 3 se nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne plačuje, če stavbno zemljišče ni opremljeno vsaj z vodovodnim in električnim omrežjem.

Na drugih območjih se plačuje nadomestilo, če so stavbna zemljišča opremljena najmanj z vodovodnim in električnim omrežjem.

Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:

Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnosti priključitve na te objekte in naprave.

Lega stavbnega zemljišča.

Vrsta dejavnosti oz. namen uporabe stavbnega zemljišča.

zjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih.

Večje motnje v zvezi z uporabo stavbnega zemljišča.

Območja stavbnih zemljišč, kjer se plačuje nadomestilo, so v naslednjih mejah:

Meja 1. območja poteka po Mladinski (do hišne številke 14 oz. 19), Maistrovi in Kopitarjevi ul. do železniške proge nato po železniški progi proti jugu in po odcepu proti Dravogradu do križanja železniške proge z Gorkega ulico. Nato poteka proti severu po Gorkega ulici (zajema hišne številke do 20 oz. 23) in zavije proti zahodu po Ruski cesti do križišča s Črtomirovo ulico (zajema hišne številke do 47 oz. 98). Proti severu se nadaljuje preko Drave po Studenški brvi, po Strmi ulici do Koroške ceste, po Koroški cesti (vključuje hišne številke do 68 oz. 57), do križišča s Prežihovo ulico, nato pa po Prežihovi ulici proti severu do Gosposvetske ceste. Po Gosposvetski (zajema hišne številke do 12 oz. 21) teče do Strossmayerjeve ulice in po Strossmayerjevi ulici (zajema hišne številke do 25 oz. 32) do Mladinske ulice. V to območje spadajo tudi vsa stavbna zemljišča, ki ležijo neposredno na zunanji strani mejnih ulic in cest.

Znotraj meje 1. območja se določi območje posebnih lokacijskih ugodnosti z oznako 1. A, ki obsega: Gosposko ul., Slovensko ul. (do Gledališke ul.), Jurčičevo ul., Vetrinjsko ul., Partizansko c, Mlinsko ul., Trg svobode, Grajski trg, Glavni trg, območje Mariborskega sejma in območje Lenta (južno od Koroške ul., Glavnega trga in dela Ulice kneza Koclja do Svetozarevske ul., s Pristaniško ul. na zahodu, podaljškom Svetozarevske ul. na vzhodu in reko Dravo na jugu).

Meja 2. območja poteka po železniški progi od nivoja Počehovske do nivoja Praprotnikove, nato pa po Prisojni in robu stanovanjske cone ter meji ureditvenega območja Maribor do Malečniškega mostu. Preko mostu teče do Pobreške ceste, nato pa po cesti ob pobreški gramoznici do Gregorečeve ulice. Proti zahodu zavije po Cesti XIV. divizije (vključuje hišne številke do 103 oz. 184) do Jurančičeve ulice in poteka po Jurančičevi ulici do Stražunskega kanala in po njem do križanja z energetskim koridorjem. Južna stran energetskega koridorja predstavlja južno mejo 2. območja. Meja se nato nadaljuje proti severu po meji ureditvenega območja mesta Maribor vse do križanja s Streliško cesto v Sp. Radvanju. Po Streliški in Lackovi cesti ter južni meji stanovanjske cone S-28 teče do Pohorske ulice. V nadaljevanju poteka po Pohorski ulici proti jugu do spodnje Postaje Pohorske vzpenjače in proti zahodu po Begovi ulici. Nato obrne proti severu in teče po Bezjakovi ulici in Cesti Graške gore do križanja z mejo ureditvenega območja mesta Maribor. Po tej meji se nadaljuje vse do Račjega dvora (vključena je tudi Kamnica). Od tu teče proti vzhodu do Mestnega vrha in naprej po ulici Pod Piramido. Nato poteka po skrajnem severnem robu stanovanjske soseske S-3 proti vzhodu in zavije proti severu po skrajnem robu stanovanjske soseske S-l. Območje vključuje TSN, meja se po Počehovski ulici (zajete so hišne številke do 16 oz. 19)zaključi na železniški progi. V to območje so zajeta tudi stavbna zemljišča, ki ležijo neposredno na zunanji strani mejnih ulic in cest. Iz tako opredeljenega območja je izvzeto 1. območje.

V 2. območje zajema del Maribora in naselje Bresternica (meja je identična z mejo ureditvenega območja naselja Bresternica, obe počitniški naselji ob Bresternici južno od magistralne ceste M-3). V to območje spadajo tudi stavbna zemljišča, ki ležijo neposredno na zunanji strani mejnih ulic in cest.

3. območje sestavljajo ureditvena območja naselij Fram, Orehova vas-Hotinja vas-Sivnica-Radizel-Rače ter tisti del Maribora, ki ni zajeta v 1. in 2. območju. V to območje spadajo tudi primestna naselja Zrkovci, Dogoše, Miklavž, Rogoza, Bohova, Zg. in Sp. Hoče ter Razvanje. Ureditvena območja naselij so določena v dolgoročnem planu mesta Maribor za obdobje 1986-2000 - dopolnjen 1987. V to območje spadajo tudi stavbna zemljišča, ki ležijo neposredno na zunanji strani mejnih ulic in cest.

4. območje zajema vsa stavbna zemljišča v občini Maribor, ki niso zajeta v 1., 2. in 3. območju.

Meje območij iz prejšnjega člena tega odloka so vrisane v kartah v merilu 1 : 5000. Karte hrani Geodetska uprava občin Maribor, Pesnica, Ruše in Lenart.

Karte so občanom na vpogled pri Zavodu za planiranje in urbanistično načrtovanje občine Maribor, pri Geodetski upravi, pri Upravi za družbene prihodke občin Maribor, Pesnica in Ruše, pri Skladu stavbnih zemljišč in INDOK centru.