89. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi
Na podlagi 86. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13 in 68/16, 61/17, 21/18 - ZNOrg, 3/22 - ZDeb in 105/22 - ZZNŠPP) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O
o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi
V Uredbi o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 45/10, 43/11, 64/12, 28/14, 35/16, 84/16, 25/23 in 44/24) se v 2. členu za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3)
Prijavitelj se lahko v razvid vpiše z največ petimi poklici, med katerimi določi primarni poklic in poklice razvrstiti padajoče glede na obseg dejavnosti.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
Dosedanji četrti, peti, šesti, sedmi in osmi odstavek postanejo peti, šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek in se spremenijo tako, da se glasijo:
»(5)
Posameznikova usposobljenost za opravljanje dejavnosti na področju kulture se presoja na podlagi predloženega življenjepisa, bibliografije (po možnosti izpis iz COBISS) oziroma seznama del ali umetniških dosežkov, kritik in objav v strokovni literaturi, priporočil ter drugih ustreznih dejstev, iz katerih sta razvidna tudi obseg in kakovost njegovega dela v obdobju zadnjih petih letih pred vložitvijo vloge.
(6)
Za študijske dosežke, ki obetajo pomembno delovanje na področju kulture, se štejejo dela in dosežki študentov v času študija, za katere so prejeli univerzitetno študentsko nagrado ali študentsko nagrado drugega visokošolskega zavoda na področju kulture ali drugi pomembni dosežki v času študija na področju umetnosti in kulture, ki se presojajo na podlagi življenjepisa, bibliografije oziroma seznama del ali umetniških dosežkov, priporočil ter drugih ustreznih dejstev, iz katerih sta razvidna obseg in kakovost njegovega dela v času študija.
(7)
Za deficitarne poklice se štejejo poklici, ki jih je treba zaradi kadrovskih potreb v kulturi posebej podpirati.
(8)
Specializirani poklici in specializirani deficitarni poklici po tem členu uredbe so določeni v Prilogah I in II, ki sta sestavni del te uredbe. Minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), po predhodnem posvetovanju s strokovnimi komisijami iz 20. člena zakona za posamezna področja oziroma vidike kulture pripravi predlog poklicev in jih posreduje v obravnavo vladi.
(9)
Minister v sodelovanju s strokovnimi komisijami najmanj vsaka tri leta pregleda seznama specializiranih poklicev in kriterijev ter morebiten predlog sprememb in dopolnitev posreduje v obravnavo vladi. Minister k oddaji predlogov za dopolnitev seznamov pozove tudi strokovno in zainteresirano javnost.«.
3. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1)
Posamezniku, ki je že bil vpisan v razvid in po izbrisu iz razvida ponovno poda vlogo za vpis z istim specializiranim poklicem, ki je ob ponovnem vpisu določen s to uredbo, se preveri le izpolnjevanje pogoja, da posameznik ni uživalec pokojnine. V tem primeru se ministru o vpisu v razvid ni treba posvetovati s strokovno komisijo.
(2)
Prejšnji odstavek ne velja za posameznika, ki je bil iz razvida izbrisan v skladu s 7. členom te uredbe po uradni dolžnosti.«.
9. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1)
Za izjemni kulturni prispevek iz prvega odstavka prejšnjega člena se šteje predlagateljevo delo, ki je po obsegu in kakovosti v strokovni in širši javnosti ovrednoteno kot izjemno (celostna ocena kakovosti prijaviteljevega dela in prispevek k razvoju področja; referenčnost prijavitelja; prispevek k dostopnosti, internacionalizaciji ali medsektorski vpetosti kulture; nominacije za nagrade in nagrade; razvoj veščin, povezanih s področjem dela). Predlagateljevo delo je ovrednoteno kot izjemno, če po oceni strokovne komisije dosega točkovne pragove, ki so določeni v Prilogi I.
(2)
Za prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic iz drugega odstavka prejšnjega člena, se šteje predlagateljevo delo, ki je po obsegu in kakovosti v strokovni in širši javnosti ovrednoteno kot visoko strokovno (celostna ocena kakovosti prijaviteljevega dela in prispevek k razvoju področja; referenčnost prijavitelja; prispevek k dostopnosti, internacionalizaciji ali medsektorski vpetosti kulture; nominacije za nagrade in nagrade; razvoj veščin, povezanih s področjem dela). Predlagateljevo delo je ovrednoteno kot visoko strokovno, če po oceni strokovne komisije dosega točkovne pragove, ki so določeni v Prilogi II.
(3)
Podrobnejši kvantitativni in kvalitativni kriteriji izjemnosti oziroma visoke strokovnosti predlagateljevega dela za posamezne specializirane poklice ter specializirane deficitarne poklice so določeni v Prilogah I in II te uredbe.
(4)
Pri vrednotenju dela samozaposlenega, ki v zadnjih petih letih pred vložitvijo vloge dela ni opravljal poln delovni čas zaradi uveljavljanja pravice staršev do krajšega delovnega časa zaradi nege in varstva otroka ali s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, vendar najmanj štiri ure dnevno oziroma najmanj 20 ur tedensko skladno s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali s pravico, da delajo krajši delovni čas iz zdravstvenih razlogov po predpisih, ki urejajo zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, se kvantitativni kriteriji oziroma zahtevani točkovni pragovi sorazmerno znižajo tako, kot je določeno v Prilogi I in II te uredbe.«.
V 11. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: