Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o metodologiji...

2972. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode

Na podlagi drugega odstavka 44.b člena in za uresničevanje 42. člena Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo, 90/07 in 102/07) in na podlagi četrtega odstavka 97. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o spremembah in dopolnitvah Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode

1. člen

V Uredbi o metodologiji za ocenjevanje škode (Uradni list RS, št. 67/03, 79/04 in 81/06) se v prvem odstavku 1. člena za besedo »potres« dodata vejica in beseda »udor«.

2. člen

Besedilo 2. člena se spremeni tako, da se glasi:

»V tej uredbi uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1.

Izraz nesreča se v tej uredbi uporablja tudi za tiste vrste nesreč, ki jih predpisi o odpravi posledic naravnih nesreč opredeljujejo kot neugodne vremenske razmere (zmrzal, toča, led ali žled, deževje ali suša). Za zmrzal se šteje tudi slana, če povzroči spomladansko ali zimsko pozebo, za deževje pa neurje, ki skupaj z močnim deževjem povzroči škodo v kmetijski proizvodnji.

2.

Škoda je posledica nesreče, ki nastane zaradi zmanjšanja količine, kakovosti, tržne in uporabne vrednosti na nepremičninah in premičninah (v nadaljnjem besedilu: poškodovane stvari) glede na čas, vrsto, obliko, obseg in intenzivnost nesreče, ter posledica izpada prihodkov zaradi nesreče. Škoda, ocenjena po tej metodologiji, je izenačena z neposredno škodo in škodo v gospodarstvu (škoda na strojih in drugi opremi, na uničenih zalogah in izpad prihodkov), ki ju določajo predpisi o odpravi posledic naravnih nesreč.

3.

Škodni primer je primer, ko v določenem trenutku zaradi določene nesreče nastane škoda na stvareh, v kmetijski proizvodnji ali v gospodarstvu.

4.

Škodna skupina je več škodnih primerov, ki nastanejo iz istega vzroka v omejenem časovnem obdobju 72 ur, ki imajo iste ali podobne značilnosti. Škoda zaradi neugodnih vremenskih razmer ali zaradi množičnega izbruha rastlinskih škodljivih organizmov in živalskih bolezni nastane, ko so izpolnjeni pogoji, določeni s predpisi o odpravi posledic naravnih nesreč in to uredbo. Škodna skupina je tudi več škodnih primerov, ki nastanejo iz istega ali enakega razloga v daljšem časovnem obdobju, če je z zakonom določena vrsta škodnih primerov in obdobje, v katerem se ugotavlja škodna skupina.

5.

Oškodovanci so lastniki ali uporabniki poškodovanih stvari oziroma gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, zavodi in zadruge s sedežem v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: gospodarski subjekti).

6.

Regija je geografsko zaokroženo območje ali del državnega ozemlja, ki ga povezujejo geografske, urbane ali druge značilnosti, določene s predpisi o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja.

7.

Za zemeljski plaz po tej uredbi se šteje zemeljski plaz in udor, ki ogrozi naselje ali več naselij, gradbene inženirske objekte, zlasti objekte transportne infrastrukture oziroma drugo premoženje v velikem obsegu, in ne vključuje usadov, podorov in drugih podobnih naravnih pojavov, ki jih povzročajo zlasti intenzivne padavine in neurja, oziroma sprememb, ki občasno nastanejo na nesaniranih plazovih.«.

3. člen

V 3. členu se v točki 3.1 za besedo »premičnine« doda besedilo »in zaloge«.

Za točko 4.2 se doda nova 5. točka, ki se glasi:

»5. Izpad prihodkov v gospodarstvu;«.

Dosedanja 5. točka postane 6. točka.

4. člen

V drugem odstavku 5. člena se črta besedilo »oziroma pri kmetijskih pridelkih 80 odstotkov«.

V tretjem odstavku se za besedama »(ekonomska totalka)« postavi pika in črta besedilo v nadaljevanju tega stavka.

5. člen

V prvem odstavku 10. člena se za napovednim stavkom spremeni prvi obrazec tako, da se glasi:

»ŠK = Vo – VŠD,

pri čemer je

ŠK = višina škode v eurih,

Vo = ocenjena dejanska vrednost pred nesrečo v eurih, z upoštevanjem vpliva amortizacije, pri škodi na zalogah pa z upoštevanjem sprememb vrednosti zaradi tržnih razmer,

VŠD = vrednost po nesreči v eurih;«.

6. člen

V prvem odstavku 11. člena se obrazec spremeni tako, da se glasi:

»ŠK = SPŠ – VA,

pri čemer je

SPŠ = vsota vseh potrebnih stroškov za nadomestitev primarne škode v eurih,

VA = vrednost amortizacije poškodovane stvari v eurih«.

7. člen

Peti odstavek 19. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(5) Cenovne osnove za ocenjevanje škode po tej metodologiji določi uprava na podlagi statističnih podatkov v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi oziroma drugimi službami in organizacijami ter jih objavi na svoji spletni strani. Uprava lahko po potrebi za ocenjevanje škode ob določeni vrsti nesreče določi posebne cenovne osnove, če že objavljene cenovne osnove niso zadostne. Uprava pri določanju cenovnih osnov praviloma upošteva regijsko primerljive cene glede na kraj nesreče.«.

8. člen

V četrtem odstavku 33. člena se za besedo »leta« doda besedilo »na svoji spletni strani.«.

9. člen

Četrti odstavek 36. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(4) Škoda na cestah se oceni po skupinah del in povprečnih cenah, ki jih uprava objavi na svoji spletni strani.«.

10. člen

V tretjem odstavku 38. člena se besedilo »ki so objavljene v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe«, nadomesti z besedilom »ki jih uprava objavi na svoji spletni strani«.

11. člen

Tretji odstavek 42. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Škoda na elektroenergetskih vodih se oceni po skupinah del z upoštevanjem poškodovanosti in povprečnih cen, ki jih uprava objavi na svoji spletni strani.«.

12. člen

V poglavju 4.3 Osnovna in obratna sredstva se prvi podnaslov spremeni tako, da se glasi:

»4.3.1. Osnovna in obratna sredstva – premičnine in zaloge«.

13. člen

Tretji odstavek 43. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Neodpisana vrednost premičnin zlasti gospodarske opreme in strojev je razvidna iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.«.

Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita: