Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju |...

1181. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije

U K A Z
o razglasitvi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

Razglaša se zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20. julija 1983, na seji Zbora občin dne 20. julija 1983, na seji Skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije dne 20. julija 1983, v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora, ki jih je sprejel na seji dne 20. julija 1983.

Št. 0100-47/83

Ljubljana, dne 20. julija 1983.

Predsednik Viktor Avbelj l. r.

Z A K O N
o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

Prvi del

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem zakonom se ureja enotno pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcev v združenem delu in drugih delovnih ljudi v SR Sloveniji.

2. člen

Odnosi v pokojninskem in invalidskem zavarovanju kot sestavni del odnosov v združenem delu temeljijo na samoupravnih družbenoekonomskih odnosih pri pridobivanju, razporejanju in upravljanju dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih oblikah združevanja dela in sredstev.

Dohodek, ki ga delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje ustvarijo v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih oblikah združevanja dela in sredstev s svojim živim delom ter z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot svojim in družbenim minulim delom, je osnova družbenoekonomskih odnosov med delavci in delovnimi ljudmi v združenem delu ter delavci in delovnimi ljudmi, ki so uveljavili pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

3. člen

Delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje ter delavci in delovni ljudje, ki so uveljavili pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, uresničujejo v Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: skupnost) po načelih minulega dela, vzajemnosti in solidarnosti svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, določajo politiko razvoja, zboljševanja in izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter skupne in posamične obveznosti do skupnosti in pravice, ki jih v njej uveljavljajo.

4. člen

Delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje ter delavci in delovni ljudje, ki so uveljavili pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, planirajo v okviru skupnosti razvoj pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Cilji, naloge, skupne potrebe in interesi ter obseg sredstev, potrebnih za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, se določajo s plani, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi v skladu z materialnimi možnostmi združenega dela in porastom družbene produktivnosti dela ter družbenega dohodka, ustvarjenega z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi.

5. člen

Z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem si delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost ali samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, združeni in drugi kmetje ter člani njihovih gospodarstev zagotavljajo pravice v obsegu, določenem s tem zakonom.

6. člen

Zaradi preprečevanja invalidnosti so delavci v organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih (v nadaljnjem besedilu: organizacije združenega dela), združeni in drugi kmetje ter drugi delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, dolžni izvajati preventivne ukrepe in ukrepe varstva pri delu, stalno izboljševati delovne razmere in delovno okolje ter zagotavljati pogoje za ustrezno zaposlovanje in usposabljanje delovnih invalidov v skladu z zakonom in s samoupravnimi splošnimi akti.

7. člen

Pri zagotavljanju pogojev za uresničevanje pravic delovnih invalidov in pri zagotavljanju pogojev za njihovo usposabljanje in zaposlovanje sodeluje skupnost z organizacijami združenega dela.

Pri zagotavljanju pogojev za usposabljanje in zaposlovanje delovnih invalidov sodelujejo z organizacijami združenega dela tudi skupnosti za zaposlovanje, posebne organizacije za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter druge organizacije in samoupravne interesne skupnosti.

Drugi del

ZAVAROVANCI

8. člen

Poleg oseb, obvezno zavarovanih po zakonu o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon), so zavarovanci tudi osebe, ki se obvezno zavarujejo po določbah tega zakona.

Zavarovanci si poleg pravic iz zveznega zakona zagotavljajo tudi pravice po tem zakonu ob pogojih in v obsegu, določenem s tem zakonom in s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.

9. člen

Obvezno se zavarujejo delovni ljudje, ki na območju SR Slovenije:

-

z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost kot edini ali glavni poklic;

-

z osebnim delom samostojno kot edini ali glavni poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost.

10. člen

Obvezno se zavarujejo kmetje in člani njihovih gospodarstev, ki se v SR Sloveniji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in imajo lastnost združenega kmeta po predpisih o združevanju kmetov (v nadaljnjem besedilu: združeni kmetje).

Združeni kmetje, ki se zavarujejo od osnove, ki ni nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, so zavarovani v obsegu kot delavci v združenem delu.

Združeni kmetje, ki se zavarujejo od osnove, ki je nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, so zavarovani v obsegu kot kmetje iz 11. člena tega zakona.

11. člen

Obvezno se zavarujejo drugi kmetje in člani njihovih gospodarstev, ki se v SR Sloveniji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in delajo s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico.

12. člen

Način ugotavljanja lastnosti zavarovanca, način prijavljanja v zavarovanje, način plačevanja prispevkov ter zavezance za plačilo prispevkov za zavarovance iz 10. in 11. člena tega zakona določi skupnost s samoupravnim splošnim aktom.

13. člen

Obvezno se zavarujejo vrhunski športniki - člani telesnokulturnih organizacij v SR Sloveniji, ki niso zavarovani na kakšni drugi podlagi.

Lastnost vrhunskega športnika, ki je podlaga za zavarovanje, ugotavlja Telesnokulturna skupnost Slovenije v skladu s samoupravnim splošnim aktom.

14. člen

Osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, so zavarovane za čas prejemanja takega nadomestila, vendar največ eno leto.

15. člen

Osebe iz 8. in 9. člena, drugega odstavka 10. člena ter 13. in 14. člena tega zakona so zavarovane za invalidnost in telesno okvaro kot posledico bolezni ali poškodbe izven dela še po prenehanju delovnega razmerja oziroma lastnosti, na podlagi katere so bile obvezno zavarovane, če ob nastanku invalidnosti oziroma telesne okvare izpolnjujejo pogoje pokojninske dobe za pridobitev pravic ali so uživalci starostne ali invalidske pokojnine.

Osebe iz tretjega odstavka 10. člena in 11. člena tega zakona so po prenehanju dejavnosti, na podlagi katere so bile obvezno zavarovane, pod pogoji iz prejšnjega odstavka zavarovane le za invalidnost kot posledico bolezni ali poškodbe izven dela.

16. člen

Za invalidnost in telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, so zavarovani:

1.

udeleženci usmerjenega izobraževanja pri praktičnem pouku, pri opravljanju proizvodnega dela oziroma delovne prakse in na strokovnih ekskurzijah;

2.

mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri praktičnem pouku v organizacijah za usposabljanje ali na obveznem praktičnem delu v organizacijah združenega dela;

3.

osebe, ki so po končanem šolanju na prostovoljni praksi, ne glede na to, ali za to prakso prejemajo nagrado;

4.

vojaški invalidi, civilni invalidi vojne in druge invalidne osebe na poklicni rehabilitaciji oziroma usposabljanju pri praktičnih delih ali vajah;

5.

osebe, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o delu;

6.

učenci srednjih šol oziroma študenti višjih in visokih šol pri opravljanju dela prek študentskega oziroma mladinskega servisa;

7.

osebe na prestajanju kazni zapora ter mladoletniki, proti katerim se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom, pri delu, pri poklicnem izobraževanju in pri opravljanju dovoljenih dejavnosti v skladu z zakonom.

Osebe iz 7. točke prejšnjega odstavka so zavarovane tudi za primer invalidnosti, ki je posledica poškodbe izven dela, nastale zaradi višje sile.

Skupnost lahko določi tudi druge osebe, zavarovane za invalidnost in telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.

17. člen

Udeleženci mladinskih delovnih akcij v SR Sloveniji so zavarovani za invalidnost in telesno okvaro, nastalo pri opravljanju del oziroma nalog na mladinski delovni akciji.

V primeru smrti udeleženca mladinske delovne akcije iz prejšnjega odstavka pridobijo njegovi družinski člani pravico do družinske pokojnine.

Določbi prejšnjih dveh odstavkov veljata tudi za tuje državljane.

Za mladinske delovne akcije iz prvega odstavka se štejejo delovne akcije, ki jih organizira Zveza socialistične mladine Slovenije na podlagi programa mladinskih delovnih akcij v skladu s samoupravnim sporazumom o mladinskih delovnih akcijah.

18. člen

Osebe, ki niso zavarovane na drugi podlagi, so zavarovane za invalidnost in telesno okvaro kot posledico poškodbe pri delu, ko v SR Sloveniji:

1.

sodelujejo pri organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred elementarnimi nesrečami;

2.

opravljajo dela oziroma naloge vojaške službe, narodne zaščite, civilne zaščite ali enot za zveze družbenopolitičnih skupnosti pri usposabljanju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter pri preprečevanju sovražnih in drugih družbi škodljivih dejanj;

3.

pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam teh organov pri izpolnjevanju nalog s področja varstva ustavne ureditve, osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, vzdrževanja javnega reda in miru, pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj ter pri odkrivanju in prijemanju storilcev, kontroli gibanja v mejnem pasu in varovanju pred drugimi kršitvami nedotakljivosti državne meje;

4.

opravljajo naloge organov za notranje zadeve kot osebe v rezervnem sestavu organov za notranje zadeve;

5.

opravljajo na poziv državnih in drugih pooblaščenih organov samoupravne, javne in druge družbene funkcije ali državljanske dolžnosti;

6.

kot športniki, trenerji ali organizatorji v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah;

7.

kot člani prostovoljnih gasilskih organizacij opravljajo naloge pri gašenju požarov, reševanju, usposabljanju, zavarovanju na požarno nevarnih mestih in pri javnih prireditvah, naloge pri javnih nastopih in demonstracijah s prikazovanjem demonstrativnih vaj ter pri proučevanju ljudi o požarni varnosti;

8.

kot člani gorske reševalne službe ali potapljači opravljajo naloge reševanja življenj ali odvrnitve oziroma preprečitve nevarnosti, ki neposredno ogrožajo življenje ali premoženje občanov.

Za športnike, trenerje ali organizatorje iz 6. točke prejšnjega odstavka se štejejo udeleženci športnih akcij, organiziranih po programu telesnokulturnih organizacij na območju SFRJ in v tujini, če športnike, trenerje ali organizatorje napote na takšno športno akcijo telesnokulturne organizacije

Določba 1. točke prvega odstavka velja tudi za tuje državljane.

Tretji del

PRIDOBITEV IN ODMERA PRAVIC

1. poglavje

ODMERA STAROSTNE POKOJNINE

19. člen

Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove po enotni lestvici tako, da znaša za 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska) pokojninske dobe 85%.

Lestvico odstotkov za odmero pokojnine določi skupnost pri čemer upošteva polno leto pokojninske dobe in ostanek najmanj šest mesecev.

20. člen

Starostna pokojnina zavarovancev iz 9., 10., 11. in 13. člena tega zakona se odmeri od pokojninske osnove, ki se izračuna z upoštevanjem osnov, od katerih so bili plačani prispevki.

Če je osnovo za odmero prispevkov predstavljal zavarovančev osebni dohodek, se pokojninska osnova izračuna z upoštevanjem osebnega dohodka, zmanjšanega za plačane prispevke in davke iz osebnega dohodka.

21. člen

Delavcem, ki so jih organizacije združenega dela poslale na delo v tujino in so ostali v tem času zavarovani pri skupnosti, se vzame za izračun pokojninske osnove osebni dohodek v dinarskem znesku, od katerega so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, po osnovah in merilih, določenih s samoupravnim splošnim aktom organizacije združenega dela v skladu s samoupravnim sporazumom ter družbenim dogovorom.

NAJNIŽJA IN NAJVIŠJA POKOJNINA

22. člen

Najnižja pokojnina se odmeri od najnižje pokojninske osnove, ki jo vsako leto določi skupnost.

Najnižja pokojninska osnova ne more biti nižja od 65% poprečnega nominalnega osebnega dohodka vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji, doseženega v preteklem letu.

Pravice do najnižje pokojnine nimajo zavarovanci iz tretjega odstavka 10. člena in 11. člena tega zakona.

23. člen

Skupnost vsako leto določi znesek najvišje pokojninske osnove upoštevajoč dogovorjena merila za delitev sredstev za osebne dohodke in gibanje osebnih dohodkov delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu.

Najvišja pokojninska osnova ne more presegati 3,5-kratnega povprečnega nominalnega osebnega dohodka vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji, doseženega v preteklem letu.

PREDČASNA POKOJNINA

24. člen

Zavarovanec lahko predčasno uveljavi starostno pokojnino, ko dopolni najmanj 35 let pokojninske dobe in 55 let starosti (moški) oziroma 30 let pokojninske dobe in 50 let starosti (ženska).

Predčasna pokojnina se odmeri tako, da se starostna pokojnina, do katere bi imel zavarovanec pravico glede na pokojninsko dobo, če bi dopolnil starost 60 let, oziroma zavarovanka, če bi dopolnila starost 55 let, zmanjša za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj in krajše pokojninske dobe.

Odstotek zmanjšanja pokojnine iz prejšnjega odstavka določi skupnost s samoupravnim splošnim aktom tako, da dobi pri enaki starosti višjo pokojnino zavarovanec z daljšo pokojninsko dobo.

Pravice do predčasne pokojnine nimajo zavarovanci iz 9., 10. in 11. člena tega zakona.

PONOVNA ODMERA POKOJNINE

25. člen

Zavarovanec, ki je po uveljavitvi pravice do pokojnine prejel del osebnega dohodka na podlagi minulega dela po osnovah in merilih, določenih s samoupravnim splošnim aktom organizacije združenega dela, ima pravico do ponovne odmere pokojnine.

V primeru, če se del izplačanega osebnega dohodka iz prejšnjega odstavka nanaša na drugo obdobje zavarovanja, kot je bilo upoštevano pri oblikovanju pokojninske osnove, se pokojnina ponovno odmeri od pokojninske osnove iz tega obdobja, če je to za uživalca pokojnine ugodnejše.

Znesek pokojnine, določene na način iz prejšnjega odstavka, pripada uživalcu od prvega dne naslednjega meseca po izplačilu dela osebnega dohodka na podlagi minulega dela, če je zahteva za ponovno odmero pokojnine vložena v šestih mesecih, sicer pa od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in za šest mesecev nazaj.

2. poglavje

USKLAJEVANJE POKOJNIN

26. člen

Pokojnine se med letom obvezno usklajujejo v rokih, določenih s samoupravnim splošnim aktom skupnosti v skladu z družbenim dogovorom, tako da poprečno povečanje pokojnin v posameznem koledarskem letu doseže največ 90% porasta nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji, v tem letu.

Po prejšnjem odstavku se uskladijo vse pokojnine, razen pokojnin upokojencev, pri katerih je leto, iz katerega se upošteva gibanje nominalnih osebnih dohodkov, zadnje leto dela.

27. člen

Če je rast družbene produktivnosti večja od rasti nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji v preteklem letu, se v skladu z družbenim dogovorom pokojnine lahko uskladijo tudi do rasti družbene produktivnosti dela, izražene v realnem družbenem proizvodu.

28. člen

Pri usklajevanju prej odmerjenih pokojnin s kasneje odmerjenimi pokojninami se lahko uskladijo vse pokojnine ali samo pokojnine, uveljavljene v posameznih razdobjih, vsem upokojencem ali posameznim kategorijam upokojencev na način, določen s samoupravnim splošnim aktom skupnosti v skladu z družbenim dogovorom.

Skupnost najmanj enkrat v vsakem srednjeročnem planskem obdobju primerja raven vseh pokojnin, uveljavljenih v različnih časovnih razdobjih, z ravnijo pokojnin, doseženo v planskem obdobju, v katerem skupnost opravi primerjavo.

29. člen

Družbeni dogovor iz 26., 27. in 28. člena tega zakona sklenejo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in skupnost.

3. poglavje

VARSTVENI DODATEK

30. člen

Zaradi zagotovitve socialne varnosti imajo uživalci starostne, invalidske in družinske pokojnine, ki ne dosega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, pravico do varstvenega dodatka, če skupaj z družinskimi člani nimajo drugih dohodkov, ki bi zadoščali za preživljanje.

Višina varstvenega dodatka k starostni in invalidski pokojnine je odvisna od dopolnjene pokojninske dobe, višina varstvenega dodatka k družinski pokojnine pa je odvisna od števila uživalcev.

31. člen

Osnova za odmero varstvenega dodatka je razlika med zneskom odmerjene pokojnine in zneskom najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo.

Natančnejše pogoje za pridobitev in uživanje pravice do varstvenega dodatka ter merila za njegovo odmero določi skupnost s samoupravnim splošnim aktom.

32. člen

Pravice do varstvenega dodatka nimajo uživalci predčasne pokojnine, dokler prejemajo zmanjšano pokojnino, ter zavarovanci iz tretjega odstavka 10. člena in 11. člena tega zakona.

4. poglavje PRAVICE NA PODLAGI INVALIDNOSTI

33. člen

Zavarovanci, pri katerih nastane invalidnost, pridobijo pravice glede na preostalo delovno zmožnost in starost ob nastanku invalidnosti.

Zavarovanci iz tretjega odstavka 10. člena in 11. člena tega zakona pridobijo v primeru izgube delovne zmožnosti pravico do invalidske pokojnine, ne pridobijo pa te pravice in drugih pravic v primeru zmanjšane delovne zmožnosti.

34. člen

Preostala delovna zmožnost je razen v primerih, določenih z zveznim zakonom, podana tudi v primeru, ko zavarovanec, pri katerem je ugotovljena zmanjšana delovna zmožnost, lahko opravlja druga ustrezna dela oziroma naloge najmanj polovico polnega delovnega časa.

35. člen

Zavarovanci, pri katerih nastane invalidnost, se glede na preostalo delovno zmožnost razvrščajo v tri kategorije invalidnosti:

-

v I. kategorijo invalidnosti se razvrstijo zavarovanci, pri katerih nastane izguba delovne zmožnosti;

-

v II. kategorijo invalidnosti se razvrstijo zavarovanci, ki lahko najmanj polovico polnega delovnega časa opravljajo svoje ali drugo ustrezno delo in se ne morejo s prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo usposobiti za opravljanje drugega ustreznega dela s polnim delovnim časom;

-

v III. kategorijo invalidnosti se razvrstijo zavarovanci, ki lahko po poprejšnji prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji ali brez prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije poln delovni čas opravljajo drugo ustrezno delo.

36. člen

Za svoje delo se štejejo dela oziroma naloge, h katerim je bil zavarovanec razporejen in jih je opravljal pred nastankom invalidnosti, ter dela oziroma naloge v temeljni organizaciji, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti.

Za drugo ustrezno delo se štejejo dela oziroma naloge, ki jih zavarovanec s preostalo delovno zmožnostjo lahko opravlja določen čas z normalnim delovnim učinkom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, ali se za taka dela oziroma naloge lahko usposobi s prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo.

Pri ugotavljanju drugega ustreznega dela je treba upoštevati splošno in strokovno izobrazbo ter z delom pridobljeno delovno zmožnost, delovne izkušnje, splošno zdravstveno stanje in druge osebne lastnosti zavarovanca.

37. člen

Za poškodbo pri delu se šteje tudi poškodba, povzročena na način, določen v prvem odstavku 34. člena zveznega zakona, ki jo pretrpijo zavarovanci in delovni invalidi v zvezi s pravico do zdravstvenega varstva v primerih, ki jih določi skupnost s samoupravnim splošnim aktom.

POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVIC NA PODLAGI PREOSTALE DELOVNE ZMOŽNOSTI

38. člen

Zavarovanci, pri katerih je podana preostala delovna zmožnost, imajo pravico:

-

do prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije, če nastane invalidnost pred dopolnjenim 50. (moški) oziroma 45. (ženska) letom starosti;

-

do dela z delovnim časom, ki ustreza njihovi preostali delovni zmožnosti, do razporeditve na drugo ustrezno delo oziroma do ustrezne zaposlitve, če nastane invalidnost pred dopolnjenim 60. (moški) oziroma 55. (ženska) letom starosti.

39. člen

Zavarovanec, razvrščen v II. kategorijo invalidnosti, ima pravico do dela z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, na svojem delu, če lahko opravlja svoje delo najmanj polovico polnega delovnega časa.

Če zavarovanec iz prejšnjega odstavka ne more opravljati svojega dela najmanj polovico polnega delovnega časa, ima pravico do dela z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, na drugem ustreznem delu.

40. člen

Zavarovanec, razvrščen v III. kategorijo invalidnosti, ima pravico do razporeditve na drugo ustrezno delo oziroma pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu s polnim delovnim časom.

Zavarovanec iz prejšnjega odstavka ima pravico do prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije, če je ta potrebna, da lahko opravlja drugo ustrezno delo poln delovni čas.

41. člen

Zavarovanci, pri katerih je podana preostala delovna zmožnost in ob nastanku invalidnosti niso v delovnem razmerju ali niso zavarovani na kakšni drugi podlagi, pridobijo pravice iz 38. člena tega zakona, če izpolnjujejo pogoje starosti iz 38. člena tega zakona in pogoje pokojninske oziroma zavarovalne dobe, ki jih določi skupnost s samoupravnim splošnim aktom.

DENARNA NADOMESTILA

42. člen

Zavarovancem s preostalo delovno zmožnostjo so v zvezi z uživanjem pravic iz 38. člena tega zakona zagotovljena naslednja denarna nadomestila:

1.

nadomestilo osebnega dohodka za čas čakanja na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo;

2.

nadomestilo osebnega dohodka za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo ali na ustrezno zaposlitev;

3.

nadomestilo osebnega dohodka za čas prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije;

4.

nadomestilo osebnega dohodka zaradi dela s skrajšanim delovnim časom;

5.

nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu.

43. člen

Nadomestilo osebnega dohodka za čas čakanja na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo ter nadomestilo za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo oziroma na ustrezno zaposlitev se določi zavarovancem iz 8. in 9. člena, drugega odstavka 10. člena in 13. člena tega zakona v višini najmanj 60% poprečnega osebnega dohodka, ki ga je zavarovanec prejel v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti.

V primeru, če zavarovanec v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti ni prejemal osebnega dohodka, se nadomestilo določi najmanj v višini 60% od osnove, ki jo določi skupnost s samoupravnim splošnim aktom.

44. člen

Nadomestilo osebnega dohodka za čas prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije se določi najmanj v višini 80% poprečnega osebnega dohodka, ki ga je zavarovanec prejel v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti.

V primeru, če zavarovanec v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti ni prejemal osebnega dohodka, se nadomestilo določi najmanj v višini 80% od osnove iz drugega odstavka 43. člena tega zakona.

45. člen

Zavarovancem iz 14. do 18. člena tega zakona se nadomestila iz 1. do 3. točke 42. člena tega zakona določijo najmanj v višini 45% od osnove iz drugega odstavka 43. člena tega zakona.

46. člen

Nadomestilo osebnega dohodka zaradi dela s skrajšanim delovnim časom je enako razliki med osebnim dohodkom, ki ga dobiva zavarovanec s preostalo delovno zmožnostjo za krajši delovni čas od polnega, in osebnim dohodkom, ki bi ga dobival, če bi opravljal ista dela oziroma naloge poln delovni čas.

47. člen

Nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu se določi v višini, ki je enaka razliki med osebnim dohodkom, ki ga je zavarovanec prejel v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti, in osebnim dohodkom, ki ga prejema na drugem ustreznem delu, pod pogojem, da dosega na tem delu normalne delovne rezultate.

Pri določanju višine nadomestila se osebni dohodek, ki ga je zavarovanec prejel v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti, uskladi na leto, za katero se določa nadomestilo, glede na porast osebnih dohodkov v organizaciji združenega dela ali pri nosilcu samostojnega osebnega dela, pri katerem je bil ob nastanku invalidnosti v delovnem razmerju.

UVELJAVLJANJE IN URESNIČEVANJE PRAVIC ZAVAROVANCEV S PREOSTALO DELOVNO ZMOŽNOSTJO

48. člen

Zavarovanci s preostalo delovno zmožnostjo uveljavljajo pravice na podlagi invalidnosti v skupnosti.

Zavarovanci iz prejšnjega odstavka uresničujejo te pravice v organizacijah združenega dela in pri nosilcih samostojnega osebnega dela.

49. člen

Organizacije združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela so dolžni zavarovance iz 48. člena tega zakona, ki so ob nastanku invalidnosti v delovnem razmerju:

-

obdržati na delu in jih razporediti na drugo ustrezno delo oziroma jim zagotoviti delo z delovnim časom, ki ustreza njihovi preostali delovni zmožnosti;

-

jim zagotoviti prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo ter dela oziroma naloge, ki jih bodo opravljali po prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji;

-

zagotoviti sredstva ter jim odmeriti in izplačati nadomestila osebnega dohodka iz 1. in 2. točke 42. člena tega zakona.

50. člen

Če zaradi narave dejavnosti v organizaciji združenega dela ali pri nosilcu samostojnega osebnega dela ni takih del oziroma nalog, h katerim bi bilo mogoče razporediti zavarovanca iz 48. člena tega zakona, ki je bil ob nastanku invalidnosti v delovnem razmerju, mu mora organizacija združenega dela oziroma nosilec samostojnega osebnega dela zagotoviti drugo ustrezno delo v drugi organizaciji združenega dela oziroma pri drugem nosilcu samostojnega osebnega dela.

51. člen

Organizacija združenega dela je dolžna v skladu z zakonom in samoupravnim splošnim aktom skupnosti odmeriti in izplačevati zavarovancu iz 48. člena tega zakona nadomestilo osebnega dohodka iz 3., 4. in 5. točke 42. člena tega zakona.

52. člen

Pogoji in način za uresničevanje pravic oziroma obveznosti iz 49. 50. in 51. člena tega zakona, način ugotavljanja, usklajevanja in izplačevanja nadomestil osebnega dohodka iz 1. in 2. točke 42. člena tega zakona, način izvajanja prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije kakor tudi vsa ostala vprašanja v zvezi z zagotavljanjem varstva delovnih invalidov se uredijo s samoupravnimi splošnimi akti oziroma s kolektivno pogodbo.