2623. Odlok o razglasitvi Sinagoge v Mariboru za kulturni spomenik državnega pomena
Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 30/11 – odl. US, 90/12 in 111/13) izdaja Vlada Republike Slovenije
O D L O K
o razglasitvi Sinagoge v Mariboru za kulturni spomenik državnega pomena
(1)
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota dediščine: Maribor – Sinagoga (EŠD 6253).
(2)
Enota iz prejšnjega odstavkaima izjemen kulturni pomen za Republiko Slovenijo kot pomembna zgodovinska lokacija, mariborska prostorska dominanta in najstarejše ter edino ohranjeno srednjeveško judovsko svetišče v Sloveniji. Srednjeveška sinagoga je ena redkih v Evropi.
(3)
Enota iz prvega odstavka tega člena je kulturni spomenik z arhitekturnimi, simbolnimi, zgodovinskimi, arheološkimi in urbanističnimi vrednotami.
(4)
Sinagoga se razglasi z namenom, da se ohranijo njene kulturne vrednote, njena prepoznavnost ter javna kulturna raba.
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so:
-
sinagoga v Mariboru je najstarejše namensko postavljeno, delno rekonstruirano in ohranjeno svetišče judovske skupnosti na ozemlju Slovenije. Zgrajena je bila v srednjem veku, verjetno že v 13. stoletju in za tem dvakrat dozidana v 14. stoletju. Po izgonu Judov leta 1497 je bila prezidana v katoliško cerkev Vseh svetnikov. Po letu 1785 so jo uporabljali v različne namene, rekonstrukcija sinagoge pa je bila izpeljana med letoma 1992 in 1999;
-
stavba z visoko šotorasto streho je dominanta nekdanje mariborske judovske četrti in jugovzhodnega vogala srednjeveškega jedra mesta;
-
rekonstruirana sinagoga je pomembno kulturno središče in edini center za raziskavo in predstavljanje judovske kulture v Sloveniji.
(1)
Spomenik obsega nepremičnini: stavbo št. 2270 (del št. 1), k. o. 657 – Maribor-Grad in parcelo št. 1967/1, k. o. 657 – Maribor-Grad.
(2)
Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen 27. septembra 2000, Uradni list RS, št. 91/00; datoteka z dne 2. februarja 2015; izvorno merilo 1:500) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
(3)
Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).