ZTVR – Zakon o medrepubliških in meddržavnih...

14. Zakon o medrepubliških in meddržavnih vodah

Na podlagi 4. točke pod 1) ustavnega amandmaja XXXVII izdajam

U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O MEDREPUBLIŠKIH IN MEDDRŽAVNIH VODAH

Razglaša se zakon o medrepubliških in meddržavnih vodah, ki ga je sprejela Zvezna skupščina na seji Zbora narodov dne 27. decembra 1973 in na seji Gospodarskega zbora dne 27. decembra 1973.

PR št. 272

Beograd, 28. decembra 1973

Predsednik republike:
Josip Broz Tito s.r.
Predsednik Zvezne skupščine:
Mijalko Todorović s.r.

Z A K O N
O MEDREPUBLIŠKIH IN MEDDRŽAVNIH VODAH

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem zakonom se urejajo temelji vodnega režima na medrepubliških vodnih tokovih, ki imajo pomen za dve ali več republik in temelji režima meddržavnih voda.

Ta zakon se nanaša na tekoče, izvirne, talne in stoječe medrepubliške in meddržavne vode.

Ta zakon se nanaša tudi na vode obalnega morja Jugoslavije glede njihovega varstva pred onesnaženjem.

2. člen

Temelje režima medrepubliških vodnih tokov in meddržavnih voda tvorijo elementi, ki vplivajo na kvalitativno in kvantitativno stanje voda na določenem kraju in ob določenem času.

3. člen

Da bi bili zagotovljeni enotni temelji vodnega režima na medrepubliških vodnih tokovih, lahko zainteresirane republike sporazumno določijo za te vode eno vodno območje.

4. člen

Temelji vodnega režima iz 2. člena tega zakona se določijo v vodnogospodarski osnovi za medrepubliški vodni tok oziroma za meddržavne vode.

Vodnogospodarska osnova je dolgoročni načrt za vzdrževanje in razvoj temelja vodnega režima na medrepubliškem vodnem toku oziroma na meddržavnih vodah.

Vodnogospodarska osnova za medrepubliški vodni tok oziroma meddržavne vode vsebuje zlasti: obstoječe stanje vodnega režima, glavne elemente in pogoje vzdrževanja in razvoja temeljev vodnega režima, s katerimi se zagotavljajo najugodnejše tehnične in ekonomske vodnogospodarske rešitve za obrambo pred škodljivim delovanjem voda, za njihovo kvalitativno in kvantitativno varstvo in za kompleksno izkoriščanje voda, ki imajo pomen za medrepubliške in meddržavne odnose.

Zainteresirane republike opredelijo s sporazumom elemente, ki tvorijo temelje vodnega režima v smislu 2. člena tega zakona (zlasti vodno stanje, pretok, smer toka vode, hitrost vode, stanje ledu, nošenje naplavin, temperatura vode, fizikalna, kemična, biološka in bakteriološka sestava vode in njene radioaktivne lastnosti)in določijo vodne tokove in njihove pritoke oziroma dele vodnih tokov in njihovih pritokov ter akumulacije na njih, ki se štejejo za medrepubliške vodne tokove, za katere se sprejema vodnogospodarska osnova iz prvega odstavka tega člena.

5. člen

Vodnogospodarsko osnovo za medrepubliški vodni tok sprejemajo zainteresirane republike sporazumno.

Vodnogospodarsko osnovo za meddržavne vode, ki niso hkrati medrepubliški vodni tok, sprejema republika v skladu z mednarodnimi pogodbami.

V skladu z določenimi temelji vodnega režima v vodnogospodarski osnovi iz prvega odstavka tega člena urejajo zainteresirane republike sporazumno vodni režim za posamezna območja porečij medrepubliških vodnih tokov.

6. člen

Finančne obveznosti v zvezi z graditvijo vodnogospodarskih in drugih objektov, izvajanjem del, rabo in varstvom voda na medrepubliških vodnih tokovih urejajo zainteresirane republike s sporazumom.

II. VZDRŽEVANJE TEMELJEV VODNEGA REŽIMA

7. člen

Določeni temelji vodnega režima se vzdržuje z ukrepi za urejanje, za izkoriščanje in rabo voda (v nadaljnjem besedilu: raba voda), za varstvo voda in za obrambo pred škodljivim delovanjem voda.

1. Vodnogospodarsko soglasje in vodnogospodarsko dovoljenje

8. člen

Za graditev novih ali rekonstrukcijo sedanjih vodnogospodarskih in drugih objektov ter naprav in za dela (jemanje peska, kamna in proda idr.) na medrepubliškem vodnem toku oziroma na meddržavnih vodah, ki lahko povzročijo spremembe v naravnem ali umetno upostavljenem vodnem režimu ali na katere vpliva vodni režim (v nadaljnjem besedilu: graditev objektov in naprav), je potrebno soglasje pristojnega organa v republiki (vodnogospodarsko soglasje).

9. člen

Vodnogospodarsko soglasje za graditev objektov in naprav, ki utegnejo vplivati na vodni režim v drugi nizvodni ali vzvodni republiki, se da šele, ko se dobi poprejšnje soglasje pristojnega organa oziroma pooblaščene organizacije omenjene republike (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), oziroma na podlagi pismenega obvestila pristojnega organa, da poprejšnje soglasje ni potrebno.

Organ, ki je pristojen izdati vodnogospodarsko soglasje, mora obvestiti pristojni organ, ki daje poprejšnje soglasje, o slehernem objektu ali napravi, ki se namerava graditi na medrepubliškem vodnem toku, in prositi za poprejšnje soglasje. Pristojni organ druge republike mora v 30 dneh od prejema obvestila odgovoriti, ali je po njegovem mnenju poprejšnje soglasje potrebno, ali v 90 dneh od dneva, ko prejme kompletno tehnično dokumentacijo, dati ali odreči poprejšnje soglasje.

Brez poprejšnjega soglasja oziroma brez pismenega obvestila, da soglasje ni potrebno, in brez sporazuma iz 6. člena tega zakona, ni dovoljeno izdati vodnogospodarskega soglasja.

Pristojni organ, ki daje poprejšnje soglasje, lahko veže to soglasje na pogoj, da mora organ, ki je pristojen za vodnogospodarsko soglasje, s svojimi ukrepi poskrbeti, da se preprečijo ali omilijo škodljive posledice, ki utegnejo nastati z graditvijo objekta ali naprave.

10. člen

Vodnogospodarsko soglasje za graditev objektov in naprav na območju porečja meddržavnih voda, ki je določeno v mednarodni pogodbi, se daje v skladu s poprejšnjim soglasjem Zveznega sekretariata za kmetijstvo.

11. člen

Za rabo voda in za izpuščanje odplak, odpadkov ter drugih snovi, ki utegnejo onesnažiti medrepubliški vodni tok ali meddržavne vode (v nadaljnjem besedilu: odplake), je potrebno vodno gospodarsko dovoljenje pristojnega organa v republiki.

Vodnogospodarsko dovoljenje iz prvega odstavka tega člena se izda za določen ali nedoločen čas.

12. člen

Vodnogospodarsko dovoljenje za rabo voda oziroma za izpuščanje odplak, ki utegnejo vplivati na vodni režim v drugi nizvodni ali vzvodni republiki, se da šele, ko se dobi poprejšnje soglasje pristojnega organa omenjene republike oziroma na podlagi njegovega pismenega obvestila, da poprejšnje soglasje ni potrebno.

Organ, ki je pristojen izdati vodnogospodarsko dovoljenje, mora obvestiti pristojni organ, ki daje poprejšnje soglasje, o sleherni nameravani rabi voda in slehernim nameravanem izpuščanju odplak na medrepubliškem vodnem toku, in ga prositi za poprejšnje soglasje. Pristojni organ druge republike mora v 30 dneh od prejema obvestila odgovoriti, ali je po njegovem mnenju poprejšnje soglasje potrebno, oziroma v 60 dneh od dneva, ko prejme popolno tehnično dokumentacijo, dati ali odreči poprejšnje soglasje.

Zakon o medrepubliških in meddržavnih vodah (ZTVR)