ZDR – Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) |...

1507. Zakon o delovnih razmerjih

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije

Ukaz
o razglasitvi zakona o delovnih razmerjih

Razglaša se zakon o delovnih razmerjih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. decembra 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1977.

Št. P 0100-218/77

Ljubljana, dne 28. decembra 1977.

Predsednik Sergej Kraigher l. r.

ZAKON
o delovnih razmerjih

Prvi del

TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Z delovnim razmerjem delavcev v združenem delu so po tem zakonu mišljena medsebojna razmerja delavcev, ki jih delavci pri uveljavljanju pravice dela z družbenimi sredstvi vzpostavljajo pri skupnem delu z družbenimi sredstvi in urejajo s samoupravnimi splošnimi akti, v katerih določajo v skladu z zakonom posamične in skupne pravice, obveznosti in odgovornosti:

-

v temeljni organizaciji združenega dela in v delovni organizaciji, ki nima pogojev, da bi se posamezni njeni deli organizirali v temeljne organizacije;

-

v pogodbeni organizaciji združenega dela, kmetijski ali drugi zadrugi in drugih oblikah združevanja dela in sredstev;

-

v delovni skupnosti organizacije združenega dela, kmetijske ali druge zadruge, poslovne skupnosti, banke in zavarovalne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ali druge samoupravne organizacije in skupnosti in njihovega združenja, v delovni skupnosti družbenopolitične organizacije ali druge družbene organizacije in društva ter

-

v delovni skupnosti organov družbenopolitične oziroma družbene skupnosti in državnih organov. Z delovnim razmerjem po tem zakonu je mišljeno tudi razmerje delavcev z delovnimi ljudmi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov oziroma s civilnopravnimi in fizičnimi osebami (v nadaljnjem besedilu: nosilci samostojnega osebnega dela). Šteje se, da delavec, ki opravlja začasno ali občasno delo na podlagi pogodbe o delu, ni v delovnem razmerju po tem zakonu.

2. člen

Vsak lahko svobodno, enakopravno in pod enakimi pogoji sklene delovno razmerje z delavci v združenem delu.

3. člen

Uresničujoč pravico dela z družbenimi sredstvi delavci v temeljni organizaciji združenega dela in v delovni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: temeljna organizacija), ustvarjajo take družbene, materialne in humane pogoje dela, ki zagotavljajo zlasti:

-

da se uveljavljajo in izpopolnjujejo delavčeve delovne in druge sposobnosti tako, da se razvija kot celovita ustvarjalna osebnost;

-

da se v organizaciji delovnega procesa in v upravljanju uveljavi strokovna izobrazba in z delom pridobljena delovna zmožnost vsakega delavca;

-

da se delovni proces organizira, razvija, pospešuje in vodi tako, da spodbuja razvoj osebnosti in z delom pridobljenih delovnih zmožnosti vsakega delavca;

-

da se z delom pridobljena delovna zmožnost delavca ugotavlja in meri po rezultatih njegovega dela in po njegovem osebnem prispevku k povečanju dohodka;

-

da delavec pridobiva osebni dohodek po rezultatih svojega dela in osebnem prispevku, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije;

-

da delavec skupaj z drugimi delavci ureja medsebojna razmerja pri delu.

4. člen

Delavci v temeljni organizaciji imajo pravico in dolžnost organizirati opravljanje dejavnosti organizacije tako, da je zagotovljena varnost pri delu, in v ta namen določajo in izvajajo ukrepe za varstvo pri delu in za varstvo okolja.

5. člen

Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v združenem delu se uresničujejo v organiziranem skupnem delu, v katerem opravlja vsak delavec določena dela oziroma izvršuje določene naloge.

6. člen

Delavec ima obveznosti pri delu in v zvezi z delom ter osebno odgovarja za njihovo izpolnjevanje kakor tudi za škodo, ki jo povzroči po svoji krivdi.

7. člen

Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu določajo delavci svobodno in enakopravno in jih urejajo s samoupravnimi splošnimi akti v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji.

Delavci v delovni organizaciji, ki nima pogojev, da bi se posamezni njeni deli organizirali v temeljne organizacije, uresničujejo v delovni organizaciji vse pravice in obveznosti, ki jih imajo delavci v temeljni organizaciji.

8. člen

Določbe tega zakona o sklenitvi, urejanju in prenehanju delovnega razmerja delavcev v temeljni organizaciji se uporabljajo tudi:

a)

za delavce v temeljnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, če ni glede sklenitve, urejanja in prenehanja delovnega razmerja ter glede določanja in uresničevanja posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti v teh organizacijah s samoupravnim sporazumom oziroma z družbenim dogovorom v skladu z zakonom drugače dogovorjeno, ali če ni z zakonom oziroma odlokom ali drugim aktom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, drugače določeno;

b)

za delavce v delovnih skupnostih organizacij združenega dela, kmetijskih ali drugih zadrug, bank in zavarovalnih skupnosti; delavci v teh delovnih skupnostih določajo in uresničujejo svoje pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnimi splošnimi akti, ki jih sprejemajo v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklenejo z njimi pooblaščeni organi organizacij, za katere delovna skupnost opravlja dela;

c)

za delavce v delovnih skupnostih samoupravnih interesnih skupnosti, njihovih združenj in zvez, krajevnih skupnosti, splošnih združenj organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij, drugih družbenih organizacij in društev, če zakon ne določa drugače; delavci teh delovnih skupnosti uresničujejo svoje pravice v delovnih skupnostih s samoupravnimi splošnimi akti, ki jih v skladu z zakonom sprejemajo na podlagi samoupravnih sporazumov oziroma pogodb z organi, za katere opravljajo dela.

9. člen

Smiselno določbam 7. in 8. člena tega zakona se urejajo:

-

s samoupravnim splošnim aktom na podlagi samoupravnega sporazuma v skladu z zakonom- medsebojna razmerja kmetov in drugih delovnih ljudi, ki združujejo svoje delo in sredstva v kmetijski ali drugi zadrugi in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev;

-

s samoupravnim splošnim aktom na podlagi pogodbe o ustanovitvi pogodbene organizacije in samoupravnega sporazuma o združitvi v pogodbeno organizacijo- medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti poslovodje in delavcev v pogodbeni organizaciji združenega dela.

10. člen

Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za delavce z volilnimi nazivi oziroma za delavce, ki jih imenuje ali postavlja skupščina družbenopolitične skupnosti, njen izvršni svet ali njen predsednik, če ni v zakonih oziroma odlokih o imenovanju ali postavitvi drugače določeno.

11. člen

Delovna razmerja delavcev z nosilci samostojnega osebnega dela se v skladu s tem zakonom urejajo s kolektivno pogodbo, ki jo skleneta pristojni sindikat in Gospodarska zbornica Slovenije oziroma drugo združenje, v katerem so zastopani nosilci samostojnega osebnega dela.

12. člen

Delovna razmerja delavcev v delovnih skupnostih društev urejajo v skladu s tem zakonom posebna pravila, ki jih sprejme pristojni organ društev ter delavci v delovnih skupnostih in sindikat. Pravila so sprejeta, ko jih podpišejo delavci, pooblaščeni organ društva in sindikat.

13. člen

Delovna razmerja delavcev v delovnih skupnostih organov družbenopolitičnih skupnosti, javnih tožilstev, družbenega pravobranilstva samoupravljanja, javnega pravobranilstva, sodišč, kazensko-poboljševalnih zavodov, organov za prekrške, služb pravne pomoči, služb družbenega knjigovodstva in samoupravnih organizacij, ki po predpisih opravljajo zadeve, pomembne za uresničevanje funkcij družbenopolitičnih skupnosti, se urejajo smiselno po tem zakonu, če za posamezne od teh organov, služb oziroma organizacij zakon ne določa drugače.

14. člen

Delavec v delavnem razmerju ima delovno knjižico, ki je javna listina.

V delovno knjižico se vpišejo podatki a delavcu, o njegovi izobrazbi, zaposlitvi in drugi podatki, določeni s posebnim predpisom.

Republiški sekretar za delo izda podrobnejše predpise o vsebini delovne knjižice, o vpisovanju podatkov in o vodenju registra o izdanih delovnih knjižicah.

15. člen

Kjer ta zakon govori o organu temeljne organizacije, opravlja pristojnosti tega organa:

-

za delavce v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena - organ, določen s statutom v skladu z zakonom;

-

za kmete in delovne ljudi, ki združujejo svoje delo in sredstva v kmetijski ali drugi zadrugi - organ, določen s statutom v skladu z zakonom;

-

za delavce, ki združujejo delo v pogodbeni organizaciji združenega dela - organ, določen s pogodbo o ustanovitvi pogodbene organizacije združenega dela in s statutom;

-

za delavce v delovni skupnosti za opravljanje del skupnega pomena v organizaciji združenega dela, kmetijski ali drugi zadrugi, poslovni skupnosti in drugih oblikah združevanja dela in sredstev - organ, določen v statutu delovne skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklene z njimi določen organ organizacij, za katere delovna skupnost opravlja dela;

-

za delavce v delovnih skupnostih banke in zavarovalne skupnosti - organ, določen s statutom v skladu z zakonom;

-

za delavce v delovnih skupnostih samoupravnih interesnih skupnosti ter njihovih združenj in zvez, splošnih združenj organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij, drugih družbenih organizacij in društev - organ, določen s statutom delovne skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev delovne skupnosti in uporabnikov njihovih storitev;

-

za delavce v delovnih skupnostih organov družbenopolitične oziroma družbene skupnosti in državnih organov - organ, določen z zakonom.

Drugi del

MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU

I. poglavje

SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA

16. člen

Delovno razmerje z delavci temeljne organizacije sklene delavec po postopku in na način, ki ga določi samoupravni splošni akt, s katerim se urejajo delovna razmerja delavcev v združenem delu v temeljni organizaciji (v nadaljnjem besedilu: samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih).

Pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu lahko urejajo delavci z enim ali več samoupravnimi splošnimi akti.

17. člen

Dokler niso delavci delovne organizacije v ustanavljanju samoupravno organizirani, odloča o sklenitvi delovnega razmerja delavcev in ureja njihove medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti njen svet na predlog začasnega poslovodnega organa.

Dokler delovna organizacija nima sveta, opravlja te zadeve začasni poslovodni organ.

Delavci v začasni temeljni organizaciji v sestavi delovne organizacije v ustanavljanju imajo enake pravice, obveznosti in odgovornosti, kot jih imajo delavci v temeljni organizaciji, če zakon ne določa drugače.

Z dnem, ko postane sklep o organiziranju začasne temeljne organizacije dokončen, pridobijo delavci sposobnost skleniti samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji.

18. člen

Delovno razmerje lahko sklene vsak, kdor izpolnjuje pogoje, ki jih v skladu z zakonom določijo delavci s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih temeljne organizacije glede na potrebe delovnega procesa, delovne razmere, dela in naloge v tej organizaciji.

Delovno razmerje lahko sklene vsak, ki je dopolnil 15 let starosti, ki ima splošno zdravstveno sposobnost in ki izpolnjuje splošne in posebne zahteve, ki so določene v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih kot pogoj za opravljanje del oziroma nalog, za katere sklene delovno razmerje.

Z zakonom se lahko za določena dela oziroma naloge določijo posebne zahteve.

19. člen

Delavci v temeljni organizaciji s samoupravnim splošnim aktom določijo razvid del oziroma nalog, ki jih morajo izpolnjevati pri opravljanju dejavnosti temeljne organizacije. Pri določanju posameznih del oziroma nalog opišejo zlasti njihovo vsebino, zahtevano strokovno izobrazbo oziroma z delom pridobljeno delovno zmožnost, morebitne posebne psihofizične in druge sposobnosti, delovne pogoje, vrsto odgovornosti in druge sestavine, značilne in pomembne za njihovo opravljanje. Pri tem upoštevajo tekoče in perspektivne potrebe temeljne organizacije s posebnim ozirom na pravico in dolžnost delavcev, da zboljšujejo organizacijo dela, ki jim omogoča čim popolnejšo uporabo proizvajalnih in drugih delovnih zmogljivosti, znanstvenih, organizacijskih, tehničnih in tehnoloških dosežkov, čim bolj popolno izrabo delovnega časa, čim boljše in uspešnejše opravljanje svoje dejavnosti ter smotrno in racionalno izkoriščanje naravnih pogojev za delo.

Delavci temeljnih organizacij v sestavi iste delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela ali delavci temeljnih organizacij istih ali sorodnih organizacij se lahko dogovorijo za enotno metodologijo za opis del in nalog po prvem odstavku tega člena.

20. člen

Kjer se v tem zakonu govori o strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, se šteje:

-

za strokovno izobrazbo tista izobrazba, ki si jo je delavec pridobil z uspešno opravljenim verificiranim programom izobraževanja za opravljanje del oziroma nalog določene zahtevnosti;

-

za delovno zmožnost tista pridobljena strokovnost ter razvite spretnosti in psihofizične sposobnosti, ki si jih je delavec pridobil oziroma razvil zlasti z uspešnim opravljanjem del oziroma nalog in s trajnim izobraževanjem ob delu ter je z doseženimi delovnimi uspehi dokazal, da je usposobljen za opravljanje teh del oziroma nalog.

21. člen

Kdor želi združiti svoje delo z delom delavcev v temeljni organizaciji in v ta namen skleniti delovno razmerje za opravljanje objavljenih del oziroma nalog, se mora prijaviti na oglas oziroma javni razpis temeljne organizacije v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in na način, ki mora biti objavljen v oglasu oziroma javnem razpisu.

22. člen

Z oglasom oziroma javnim razpisom se objavijo dela oziroma naloge, ko delavski svet oziroma od njega imenovana komisija v temeljni organizaciji na podlagi planov in v skladu s kadrovskim načrtom ugotovi, da je treba v delovnem procesu oziroma v proizvodnji povečati število delavcev za opravljanje določenih del oziroma nalog ali nadomestiti delavce, ki so prenehali z delom v temeljni organizaciji. V takem primeru odloči, da se sklene delovno razmerje z drugimi delavci, določi število potrebnih delavcev ter njihovo strokovno izobrazbo oziroma z delom pridobljeno delovno zmožnost.

V oglasu oziroma javnem razpisu morajo biti objavljeni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za opravljanje objavljenih del oziroma nalog ter rok, v katerem se morajo prijaviti kandidati kot tudi rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o izidu izbire.

Če se sklep nanaša na delo oziroma naloge delavcev, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti, se objavijo pogoji po drugem odstavku tega člena z javnim razpisom hkrati z navedbo časa, za katerega bo delavec izbran za opravljanje teh del oziroma nalog.

23. člen

Oglas oziroma javni razpis se pošlje pristojni skupnosti za zaposlovanje najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je bil sprejet sklep po prvem odstavku 22. člena tega zakona.

Oglas oziroma javni razpis se objavi v sredstvih javnega obveščanja. Za takšno objavo oglasa se šteje tudi objava o potrebah delovne organizacije po delavcih v uradnih prostorih skupnosti za zaposlovanje.

24. člen

Izjemoma se lahko sklene delovno razmerje brez oglasa oziroma javnega razpisa v naslednjih primerih:

-

če gre za pripravnike, ki jih je temeljna organizacija štipendirala;

-

če gre za nadomestitev začasno odsotnega delavca;

-

če gre za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje del oziroma nalog, ki po svoji naravi trajajo največ 60 dni;

-

če gre za delavce posamezne delovne skupnosti družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, ki opravljajo posebna z zakonom ali statutom določena dela oziroma naloge;

-

če gre za občana, ki v skladu z družbenim dogovorom združuje v temeljni organizaciji svoja denarna sredstva zaradi razširjanja materialne osnove dela in za ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti in ki izpolnjuje vse pogoje, zahtevane za delo, za katero sklene delovno razmerje;

-

če gre za učence, katerih praktično izobraževanje za poklic je v skladu s programom izobraževanja pretežni del potekalo v tej temeljni organizaciji;

-

če gre za razporeditev delavca v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno oziroma sestavljeno organizacijo združenega dela iz ene temeljne organizacije v drugo temeljno organizacijo oziroma delovno skupnost v okviru iste delovne oziroma sestavljene organizacije;

-

v drugih primerih, določenih z zakonom.

25. člen

Izbiro med prijavljenimi kandidati opravi delavski svet ali od njega imenovana komisija po postopku, določenem v samoupravnem splošnem aktu ter na podlagi listin ter drugih verodostojnih podatkov o tem, ali in v kolikšnem obsegu posamezni prijavljeni kandidati izpolnjujejo objavljene splošne in posebne pogoje za opravljanje del oziroma nalog, za katere želijo skleniti delovno razmerje z delavci temeljne organizacije.

O izbiri se mora sestaviti zapisnik, iz katerega mora biti razvidno, kakšni podatki so bili uporabljeni in razlogi za odločitev o izbiri.

26. člen

Če se ne prijavi nihče ali če nihče izmed prijavljenih kandidatov ni izbran, se oglas oziroma javni razpis ponovi.

Postopek za izbiro kandidatov se izvede tudi v primeru, če se prijavi na oglas oziroma na javni razpis samo en kandidat.

27. člen

Če nihče od prijavljenih kandidatov ni izbran, lahko za izbiro pristojni organ določi, da sklene delovno razmerje za določen čas, vendar največ za eno leto, z enim od prijavljenih kandidatov, če je taka zaposlitev neogibna zaradi nemotenega opravljanja del oziroma nalog.

Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem, ko je delavec začel delati.

28. člen

Preden sprejme sklep o izbiri, lahko delavski svet ali od njega imenovana komisija v primerih, ki jih določa samoupravni splošni akt, sklene, da se poprej preizkusijo strokovna izobrazba oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti in druge sposobnosti, objavljene v oglasu oziroma javnem razpisu, ter določi način poprejšnjega preizkusa.

29. člen

Vsak prijavljeni kandidat mora biti pismeno obveščen o odločitvi o izbiri prijavljenih kandidatov z obrazložitvijo.

Pismeno obvestilo kandidatom, ki niso bili izbrani, mora vsebovati pravni pouk, da lahko v 30 dneh od dne, ko jim je bilo vročeno pismeno obvestilo o izbiri, vložijo zahtevo za varstvo pravic pri delavskem svetu temeljne organizacije.

Če kandidat vloži zahtevo za varstvo pravic pri delavskem svetu temeljne organizacije in delavski svet njegovi zahtevi ne ugodi ali o njej ne odloči v 30 dneh od dneva vložitve zahteve, lahko kandidat v nadaljnjih 30 dneh zahteva varstvo pravic pri sodišču združenega dela.

Če delavski svet razveljavi sklep o izbiri, hkrati odloči, ali se objava oziroma javni razpis ponovi, o čemer obvesti vse prijavljene kandidate.

30. člen

Izbranemu kandidatu se morajo poleg obvestila o izbiri vročiti še samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, statut temeljne organizacije, samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih in drugi samoupravni splošni akti, s katerimi se urejajo delavčeve pravice, obveznosti in odgovornosti. Hkrati mu je treba vročiti obvestilo, da se v postavljenem roku pismeno izjavi, da pristopa k samoupravnemu sporazumu o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji in da sprejema priložene samoupravne splošne akte.

V obvestilu je treba izbranemu kandidatu sporočiti dan, ko je po dani pismeni izjavi dolžan nastopiti delo v temeljni organizaciji ter ga poučiti o pravnih posledicah, če pismeno izjavo odkloni ali če na določen dan iz neopravičenih razlogov ne začne delati.

Kandidatu, izbranemu, da sklene delovno razmerje z delavci pogodbene organizacije združenega dela, se morajo poleg obvestila o izbiri po določbah prejšnjih odstavkov vročiti še pogodba p ustanovitvi pogodbene organizacije, samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v pogodbeni organizaciji, statut pogodbene organizacije in samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih, da se z njimi seznani in v postavljenem roku podpiše izjavo, da pristopa k tej pogodbi in da sprejema priložene samoupravne splošne akte.

Izbrani kandidat ima pravico dobiti pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi s samoupravnimi splošnimi akti po prvem in tretjem odstavku tega člena.

31. člen

Ponovna izbira delavcev, ki opravljajo dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, se opravi v roku, določenem v samoupravnem splošnem aktu; ta rok ne more biti daljši od štirih let.

Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem, ko je delavec začel opravljati dela oziroma naloge, za katere je bil izbran.

32. člen

Delavec je lahko v primerih, določenih s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih, določen čas na poskusnem delu, toda le v tolikšnem obsegu in za toliko časa, kolikor je potrebno, da pokaže svoje strokovne in druge z delom pridobljene delovne zmožnosti, če tega ni mogoče ugotoviti s poprejšnjim preizkusom po 28. členu tega zakona.

Poskusne delo sme trajati največ tri mesece, podaljša pa se v primeru začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni in podobno.

Ne glede na drugi odstavek tega člena sme trajati za člana posadke ladij trgovske mornarice dolge plovbe poskusno delo eno potovanje, vendar največ šest mesecev, le izjemoma pa do povratka ladje v prvo jugoslovansko luko.

V samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih se vnaprej določijo pogoji in primeri, v katerih je potrebno poskusno delo, potek, način in trajanje poskusnega dela ter spremljanje in ocenjevanje uspešnosti tega dela.

33. člen

Delavcu, ki ne izpolni uspešno zahtev poskusnega dela, preneha delovno razmerje z dnem, ko postane sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi pismene ocene o uspehu poskusnega dela dokončen.

Delavec, ki meni, da mu predvideno delo ne ustreza, lahko med poskusnim delom vsak čas izjavi, da ne želi delati v temeljni organizaciji, s čimer mu preneha delovno razmerje z dnem, določenim v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih.

34. člen

Nihče ne more začeti delati v temeljni organizaciji, preden ni sklenil delovnega razmerja.

Šteje se, da delavec kakor tudi delavec, ki je imenovan za individualnega poslovodnega organa oziroma predsednika ali člana kolegijskega poslovodnega organa, sklene delovno razmerje, ko pismeno izjavi, da pristopa k samoupravnemu sporazumu o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji in da so mu znani statut in samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih ter drugi samoupravni splošni akti, s katerimi se urejajo njegove pravice, obveznosti in odgovornosti ter da jih sprejema.

Če kandidat, izbran po oglasu oziroma javnem razpisu odkloni pismeno izjavo po določbah prejšnjega odstavka ali je neopravičeno ne poda v določenem roku, se šteje, da ni sklenil delovnega razmerja.

35. člen

Če delavec ne začne delati v temeljni organizaciji tisti dan, ko da pismeno izjavo iz drugega odstavka 34. člena tega zakona, uresničuje pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih ima v delovnem razmerju od dneva, ko začne delati in ki je določen v skladu s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih.

Individualni poslovodni organ oziroma predsednik ali član kolegijskega poslovodnega organa organizacije združenega dela začne delati z dnem, ki ga določi akt o imenovanju.

Če delavec iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena iz neopravičenih razlogov ne začne delati določenega dne, se šteje, da ni sklenil delovnega razmerja.

36. člen

Delovno razmerje se sklene za čas, ki ni vnaprej določen (delovno razmerje za nedoločen čas).

Delovno razmerje za določen čas se lahko sklene samo izjemoma v primerih in pogojih, ki so določeni v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih, zlasti pa:

-

če traja izvršitev takšnega dela ali nalog po svoji naravi določen čas;

-

če je treba nadomestiti na delu začasno odsotnega delavca;

-

če se začasno poveča obseg dela temeljne organizacije;

-

če gre za delavca, ki sklene delovno razmerje zaradi izpopolnjevanja in usposabljanja.

V pismeni izjavi po določbi 34. člena zakona mora biti ugotovljeno, da delavec sklepa delovno razmerje za določen čas.

Delavcu, ki sklene delovno razmerje za določen čas, preneha delovno razmerje z dnem, ko opravi delo oziroma nalogo, za katero je sklenil delovno razmerje, s pretekom določenega časa ali z dnem, ko se vrne odsotni delavec.

37. člen

Kdor prvič začne opravljati dela oziroma naloge, pa v okviru programa izobraževanja za poklic ni imel programa praktičnega pouka, proizvodnega dela ali proizvodne prakse v takem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo v svoji stroki, sklene delovno razmerje za dela svoje stroke kot pripravnik.

38. člen

Pripravnik sklene delovno razmerje za nedoločen čas, če je s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih določeno, da bo po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu razporejen na dela oziroma k nalogam, ki jih določa omenjeni akt, in za opravljanje del, na katerih se je usposabljal kot pripravnik.

Pripravnik sklene delovno razmerje za določen čas:

-

če v temeljni organizaciji ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in po opravljenem strokovnem izpitu razporedi na ustrezna dela oziroma k nalogam;

-

če si pripravnik želi v temeljni organizaciji pridobiti delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje svojega poklica.

Pogoji za sprejem pripravnikov morajo biti objavljeni v oglasu za njihov sprejem.

39. člen

Delavci v temeljni organizaciji v skladu z zakoni in samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo urejajo v samoupravnem splošnem aktu organizacijo, trajanje in potek pripravniške dobe, program, vodstvo pripravništva ter način preizkušanja pridobljenih delovnih izkušenj med trajanjem pripravniške dobe tako, da je zagotovljeno pripravnikom, da se v organiziranem praktičnem delu in usposabljanju v temeljni organizaciji in v drugih organizacijah seznanijo z deli svoje stroke in si pridobijo izkušnje za samostojno delo v svojem poklicu.

Pripravniška doba traja lahko najmanj šest mesecev in največ eno leto, če zakon ne določa drugače.

Po končani pripravniški dobi pripravnik opravi strokovni izpit.

Trajanje pripravniške dobe se podaljša v skladu s samoupravnim splošnim aktom za čas začasne odsotnosti z dela, razen letnega dopusta in udeležbe na mladinskih delovnih akcijah.

40. člen

Pripravniku, ki je pri opravljanju pripravniškega programa in delovnih nalog posebno uspešen, in s tem dokaže, da si je pridobil izkušnje, potrebne za samostojno delo v svoji stroki, se lahko na predlog delavca, ki vodi in spremlja pripravnikovo delo, skrajša pripravniška doba in dovoli, da opravi strokovni izpit pred potekom redne pripravniške dobe.

Pripravnik, ki prvikrat ne opravi strokovnega izpita, ga lahko ponovi v roku, ki ne sme biti daljši od polovice pripravniške dobe, ki mu je določena glede na njegovo stopnjo izobrazbe.

Gospodarska zbornica Slovenije in druga splošna združenja, organi oziroma organizacije za posamezne družbene dejavnosti oziroma državni organi podrobneje določijo potek in vsebino pripravništva ter vsebino in postopke za opravljanje strokovnih izpitov pripravnikov za posamezne poklice oziroma stroke.

41. člen

Ko določajo število in vrsto pripravnikov delavci temeljne organizacije v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo, upoštevajo zlasti:

-

stopnje in vrste strokovnosti, kakršne terja dejavnost, ki jo opravlja temeljna organizacija, upoštevajoč sodobne tehnološke, kadrovske in izkustvene normative;

-

izobrazbeno in poklicno sestavo delavcev, ki je potrebna za čimboljšo izrabo opremljenosti dela in tehnoloških postopkov temeljne organizacije ter za večjo produktivnost dela;

-

potrebo, da se izobrazbena in poklicna sestava delavcev sproti izpopolnjuje in prilagaja zahtevam sodobne organizacije dela in nove tehnologije;

-

potrebo, da s sprejemanjem in usposabljanjem pripravnikov sproti skrbijo za svoj strokovni naraščaj in za izpopolnjevanje izobrazbene sestave delavcev skladno s programom razvoja;

-

potrebe po kadrih v drugih delovnih organizacijah in delovnih skupnostih, o čemer se dogovorijo v okviru samoupravnih interesnih skupnosti ali organizacij združenega dela;

-

obseg in vrsto del iz redne dejavnosti temeljne organizacije, ki jih opravljajo delavci brez zahtevane izobrazbe ali jim delo v temeljni organizaciji ni edina zaposlitev ali pa jim ne predstavlja poglavitnega vira dohodkov.

42. člen

V skladu s kadrovskim načrtom določijo delavci v temeljni organizaciji vsako leto najpozneje do 31. januarja, v vzgojnoizobraževalnih organizacijah pa do 31. julija, z načrtom število pripravnikov za posamezne stroke oziroma poklice, ki jih bodo sprejeli v tekočem letu oziroma za naslednje šolsko leto.

Načrt z obrazložitvijo morajo takoj po sprejetju poslati skupščini občine, kjer je sedež temeljne organizacije, in pristojni skupnosti za zaposlovanje.

43. člen

Delavec ima pravico in dolžnost opravljati dela oziroma naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, za katere je sklenil delovno razmerje. Zmožnost za opravljanje določenih del oziroma nalog se ugotavlja na način in po postopku, ki ga določa samoupravni splošni akt temeljne organizacije.

Med trajanjem delovnega razmerja je lahko delavec razporejen na vsako delo oziroma k vsaki nalogi, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Razporejanje delavcev se izvaja na podlagi ugotovljenih delovnih potreb v skladu z merili, ki jih določa samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih in v skladu z ukrepi za čim uspešnejše uresničevanje dejavnosti in nalog iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana.

Delavec je lahko razporejen na delo oziroma k nalogam, za katere se zahteva nižja strokovna izobrazba od njegove, če se ugotovi, da ni zmožen uspešno opravljati del oziroma nalog, ki jih opravlja, ali za katerega se ugotovi, da trajneje ne dosega delovnih rezultatov, ki se navadno dosegajo.

Izjemoma je lahko delavec z njegovo privolitvijo razporejen začasno ali trajno na delo oziroma k nalogam, za katere se zahteva nižja strokovna izobrazba od njegove.

44. člen

Delavec je dolžan opravljati dela oziroma naloge, ki ne ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti v primeru višje sile, ki je nastopila ali se neposredno pričakuje, in v drugih, v samoupravnem aktu določenih izjemnih okoliščinah, ko je mogoče z drugačno razporeditvijo delavcev na delo zagotoviti njihovo zaposlitev ter omogočiti nemoteno opravljanje dela, in sicer toliko časa, dokler trajajo take okoliščine.

Izjemne okoliščine so zlasti primeri višje sile, ki je nastopila ali se neposredno pričakuje (potres, požar, poplave in druge elementarne nesreče), reševanje človeških življenj in zdravja, nenaden kvar surovin ali materiala, ki povzroča popoln ali delni zastoj delovnega procesa v temeljni organizaciji in podobno.

45. člen

Delavec ne sme biti razporejen na dela oziroma naloge, če mu je izrečen varstveni, vzgojni ali disciplinski ukrep, zaradi katerega ne more opravljati teh del oziroma nalog, dokler takšna prepoved traja. V takem primeru je delavec dolžan opravljati tudi dela oziroma naloge, ki ne ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti.

46. člen

Delavec se lahko razporedi na delo iz enega kraja v drugi kraj samo z njegovo privolitvijo in če se, s tem bistveno ne poslabšajo njegovi življenjski pogoji in pogoji njegove družine.

Ne šteje se za razporeditev delavca iz enega kraja v drugi kraj v smislu prejšnjega odstavka, če je dejavnost temeljne organizacije takšne narave, da se pretežni del dejavnosti opravlja izven sedeža temeljne organizacije (promet in zveze, gradbeništvo, montaža dela itd.) ali če gre za tehnološko povezano dejavnost, ki se opravlja izven sedeža temeljne organizacije.

47. člen

Primere in pogoje pod katerimi je mogoče razporediti delavca iz ene temeljne organizacije v drugo temeljno organizacijo v isti delovni organizaciji na dela oziroma k nalogam, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, določa samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo; primere in pogoje za razporejanje delavca iz ene temeljne organizacije v drugo temeljno organizacijo v sestavi organizacije združenega dela lahko določa samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela.

Pravico delavca, da v primeru, ko njegovo delo v temeljni organizaciji ni več potrebno zaradi ekonomskih težav, v katere je organizacija zašla zaradi tehničnih in tehnoloških izboljšav ali zaradi njene združitve, preide na delo v drugo temeljno organizacijo v sestavi iste ali druge delovne organizacije, ustrezno svoji strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, določa samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo; tako pravico delavca temeljne organizacije v sestavi sestavljene organizacije združenega dela lahko določa tudi samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela.

Delavec iz prvega in drugega odstavka tega člena sklene delovno razmerje z delavci v drugi temeljni organizaciji brez oglasa oziroma javnega razpisa po določbi 34. člena tega zakona.

Če delovna organizacija oziroma sestavljena organizacija združenega dela preneha, se razporedijo delavci v njeni delovni skupnosti v skladu z določbami 43. člena ter prvega do tretjega odstavka tega člena.

II. poglavje

PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELAVCEV V DELOVNEM RAZMERJU

1. Samoupravno združevanje dela ter določanje pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnem razmerju

48. člen

V skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji določajo delavci svobodno in enakopravno medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih.

49. člen

S samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji določijo delavci glede na naravo dejavnosti temeljne organizacije, upoštevajoč zahtevnosti delovnega procesa in iz tega izvirajočih značilnosti in posebnosti s področja delovnih razmerij zlasti:

1.

temeljna načela o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja;

2.

temeljne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnem razmerju;

3.

pogoje za razporejanje delavcev na dela oziroma naloge v temeljni organizaciji ter primere in pogoje za razporejanje delavcev iz ene v drugo temeljno organizacijo v okviru delovne oziroma sestavljene organizacije v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno oziroma sestavljeno organizacijo;

4.

podlago za pridobivanje dohodka, zlasti pridobivanje dohodka z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku (skupen prihodek, skupen dohodek);

5.

osnove za razporejanje čistega dohodka na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, na sredstva za razširitev materialne osnove združenega dela in na rezerve;

6.

osnove za delitev sredstev za osebne dohodke in skupna porabo, ki zagotavljajo, da osebni dohodek delavca ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim delom in z upravljanjem ter gospodarjenjem z družbenimi sredstvi k povečanju produktivnosti dela (minulo delo) in delavčevega prispevka k povečanju dohodka z inovacijami, racionalizacijami ali drugimi oblikami ustvarjalnosti;

7.

načela, po katerih delavci v temeljni organizaciji vzpodbujajo inovacije, racionalizacije in druge oblike ustvarjalnosti delavcev;

8.

osnove in načine za zagotavljanje socialne in materialne varnosti delavcev na načelih vzajemnosti in solidarnosti ter osnove za določanje, zagotavljanje in priznavanje zajamčenega osebnega dohodka;

9.

razloge za združevanje dela in sredstev v delovno organizacijo;

10.

način obveščanja delavcev, da se jim zagotovi seznanjanje in vpogled v uspešnost gospodarjenja in poslovanja ter izpolnjevanja nalog in ciljev planov ter o drugih vprašanjih, pomembnih za uresničevanje družbenoekonomskega položaja delavcev.

50. člen

Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji je podlaga in smernica za sprejemanje, razlago in uporabo samoupravnih splošnih aktov temeljne organizacije.

51. člen

Ko delavci na podlagi veljavnega sklepa o organiziranju temeljne organizacije pridobijo zmožnost skleniti samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo, imenuje delavski svet komisijo, da pripravi osnutek tega sporazuma z obrazložitvijo in ga da v razpravo delavcem temeljne organizacije.

Razpravo o osnutku organizira in vodi sindikat ter daje pobude in predloge, da se v tem samoupravnem sporazumu uveljavijo značilnosti in posebnosti, izvirajoče iz narave dejavnosti temeljne organizacije.

Po opravljeni razpravi komisija izdela predlog samoupravnega sporazuma in ga predloži v sprejem delavcem. O predlogu samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji odločajo delavci v temeljni organizaciji z referendumom. Izid referenduma mora komisija razglasiti v 24 urah po opravljenem referendumu.

52. člen

Po postopku, po katerem se sprejema samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji se sprejemajo tudi njegove spremembe in dopolnitve.

53. člen

Delavci v temeljnih organizacijah v sestavi iste delovne organizacije določijo v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo skupne osnove in merila za urejanje pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izvirajo iz skupnih interesov.

Delavci v temeljnih organizacijah v sestavi raznih delovnih organizacij, ki so v okviru sestavljene organizacije združenega dela vzpostavili medsebojna razmerja, da bi uresničevali skupne naloge in interese, lahko v samoupravnem sporazumu določijo skupne osnove in merila za urejanje posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti.

54. člen

Delavci so dolžni samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih temeljne organizacije uskladiti s skupnimi osnovami merili, določenimi v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo.

Samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih temeljne organizacije ne sme biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o združitvi v sestavljeno organizacijo, če so v njem določene skupne osnove in merila za urejanje posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti.

55. člen

Svoje pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo v temeljni organizaciji ter v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev, uresničujejo delavci v temeljni organizaciji, če ni v samoupravnem sporazumu v skladu z zakonom drugače določeno.

O uresničevanju posamičnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev odloča delavski svet. Za odločanje o uresničevanju posamičnih pravic in obveznosti delavcev ima lahko delavski svet komisije.

V temeljni organizaciji, ki nima delavskega sveta, odločajo o pravicah in obveznostih delavcev vsi delavci, če za odločanje o teh pravicah in obveznostih ne ustanovijo komisije.

Za odločanje o odgovornosti zaradi kršitve delovnih obveznosti delavcev se ustanovi posebna komisija (disciplinska komisija).

Sklep, s katerim se odloči o pravici, obveznosti ali odgovornosti delavca, mora biti delavcu vročen v pismeni obliki z obrazložitvijo in s pravnim poukom.

Sklep brez pravnega pouka ali z napačnim pravnim poukom ne more biti delavcu v škodo.

56. člen

Delavci v temeljni organizaciji morajo svoja dela oziroma naloge organizirati in opravljati tako, da v skupnem delu čim uspešneje uresničujejo obveznosti iz samoupravnega sporazuma o osnovah plana tor naloge, ki izvirajo iz plana.

57. člen

Da bi mogli doseči čim ugodnejše rezultate pri opravljanju skupnih del oziroma nalog v temeljni organizaciji, lahko organizirajo delavci v skladu z naravo delovnega procesa in delovnimi pogoji, upoštevaje znanstvene metode in sodobne dosežke, delo po delovnih enotah (skupinah, delovnih ali proizvajalnih oddelkih, izmenah in drugih oblikah opravljanja dela).

Delovne enote v temeljni organizaciji določa samoupravni splošni akt v skladu z zakonom.

Delavci v delovni enoti lahko odločajo na zboru delavcev te enote o delitvi sredstev za osebne dohodke, o uporabi sredstev za skupno porabo, ki jih ustvarjajo s skupnim delom, o razporejanju delovnega časa, letnem planu dopustov, o varstvenih ukrepih in normativih in o posameznih samoupravnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, določenih v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih temeljne organizacije.

Delavci v delovni enoti ne morejo odločati o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja, o razporejanju delavcev izven te enote, o ugotavljanju odgovornosti in izrekanju ukrepov zaradi kršitev delovnih obveznosti ali drugih kršitev delovne discipline.

58. člen

Delavec, izvoljen oziroma imenovan v samoupravno, javno ali drugo družbeno funkcijo, zaradi katere mora začasno prenehati z delom v temeljni organizaciji, ima pravico, da se po prenehanju funkcije, ki jo je opravljal vrne v roku 30 dni v isto temeljno organizacijo na dela, ki jih je opravljal, ali na druga dela, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti.

59. člen

Delavec, ki odide na odslužitev oziroma doslužitev vojaškega roka in zaradi tega prekine delo v temeljni organizaciji, ima pravico, da se v 30 dneh po odslužitvi oziroma doslužitvi vrne na delo v isto temeljno organizacijo k svojemu prejšnjemu delu oziroma drugemu delu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti.

60. člen

Delavec, ki ga temeljna organizacija pošlje na izobraževanje oziroma izpopolnjevanje ali ki gre na izobraževanje oziroma izpopolnjevanje s soglasjem temeljne organizacije z namenom, da izpopolni svojo izobrazbo za opravljanje poklica, ki ga opravlja oziroma, ki ga bo opravljal glede na planirani razvoj dejavnosti temeljne organizacije, ima pravico in dolžnost vrniti se na delo v isto temeljno organizacijo.

61. člen

Delavec, ki ga je temeljna organizacija poslala na delo v tujino oziroma ki je bil v soglasju s temeljno organizacijo poslan v tujino v okviru mednarodnega znanstvenega, tehničnega, prosvetno-kulturnega ali drugega sodelovanja, kakor tudi delavec, ki je bil poslan na izobraževanje ali izpopolnjevanje v tujino s soglasjem temeljne organizacije, ima pravico vrniti se na delo v isto temeljno organizacijo:

-

če pred odhodom ni prekinil delovnega razmerja;

-

če je poslan na takšno delo oziroma izobraževanje ali izpopolnjevanje v tujino prek pristojne organizacije za mednarodno znanstveno, tehnično in prosvetno-kulturno sodelovanje največ do štirih let;

-

če se vrne na delo v isto temeljno organizacijo v 30 dneh po prenehanju dela v tujini oziroma po izteku izobraževanja ali izpopolnjevanja v tujini.

Delavec iz prejšnjega odstavka ima pravico vrniti se na delo v isto temeljno organizacijo k svojemu prejšnjemu delu ali k drugemu delu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti.

62. člen

V primerih iz 58. do 61. člena tega zakona med odsotnostjo z dela delavcu mirujejo pravice in obveznosti, ki se pridobivajo pri delu in iz dela v temeljni organizaciji.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se nadaljuje postopek pred disciplinsko komisijo za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti ali drugih kršitev delovne discipline zoper delavca, ki je bil že zaslišan pred disciplinsko komisijo in mu je bila omogočena obramba.

2. Delovni čas

63. člen

Delovni čas delavcev traja 42 ur na teden, če za posamezne dejavnosti oziroma primere zakon ne določa drugače.

Delovni teden traja najmanj pet delovnih dni.

Če vpeljejo delavci petdnevni delovni teden, se sorazmerno poveča dnevni delovni čas delavcev, ki delajo krajši delovni čas.

Če je vpeljan petdnevni delovni teden, se šteje dan, za katerega je ta teden daljši, glede uveljavljanja pravic delavcev iz dela v temeljni organizaciji (letni dopust in podobno) kot delovni dan.

64. člen

Delavci določijo delovni čas in njegovo razporeditev s samoupravnim splošnim aktom v skladu s tem zakonom.

Delavci podrobneje razčlenijo delovni čas v planu izrabe letnega delovnega časa (tedenskega, mesečnega, letnega). Pri tej razporeditvi delovnega časa delavci zagotavljajo izpolnjevanje nalog in potreb, ki jih narekujejo smotrna organizacija dela in čim popolnejša, učinkovitejša ter racionalnejša izkoriščenost delovnih sredstev in delovnega časa.

Z razporeditvijo delovnega časa delavci zagotavljajo usklajenost skupnega dela organizacije združenega dela in skupnega dela z delavci v drugih delovnih organizacijah, s katerimi so povezani zaradi uresničevanja skupnih in družbenih interesov, kakor tudi zadovoljevanje potreb delovnih ljudi, ki uporabljajo njihove storitve.

Plan izrabe sklada letnega delovnega časa pošljejo delavci temeljne organizacije pristojnemu organu skupščine občine. Če ta ugotovi, da plan izrabe ni v skladu z določbami drugega in tretjega odstavka tega člena in določbami 66. in 69. člena tega zakona, pozove temeljne organizacije, da jih uskladijo.

Sindikat lahko da pobudo za spremembo plana izrabe sklada letnega časa, če med letom pride do takih izjemnih razmer iz objektivnih razlogov, ki terjajo spremembe tega plana.

65. člen

Če je z razporeditvijo delovnega časa v temeljni organizaciji določeno, da delavci delajo med 22. in 5. uro naslednjega dne, se šteje tako delo za nočno delo. Če je s takšno razporeditvijo določeno, da delavci delajo med 22. in 6. uro naslednjega dne, se šteje tudi tako delo za nočno delo, če se to ujema z nočno delovno izmeno.

Delovni čas, ki je določen kot čas nočnega dela, se pri odmerjanju pravic delavcev pri delu in iz dela šteje za poseben delovni pogoj.

66. člen

Če narava del oziroma nalog ali izjemne okoliščine to terjajo, se lahko v temeljnih organizacijah s sezonskim delom (kmetijstvo, gozdarstvo, gradbeništvo, promet in zveze, gostinstvo, turizem) in v dejavnostih, kadar to določa zakon, razporedi delovni čas tako, da znaša v določeni dobi med letom več kot sedem ur na dan, v preostalem delu te dobe pa manj kot sedem ur na dan; pri tem skupni delovni čas pri omenjeni dobi ne sme biti v povprečju daljši od 43 ur na teden.

Prerazporeditev delovnega časa po prejšnjem odstavku se lahko odredi tudi v primerih, ki so določeni v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih, zlasti pa v primerih višje sile oziroma elementarnih nesreč, pomanjkanja surovin ali drugega materiala, rekonstrukcije, remonta, prekinitve dela in podobno. O razporeditvi delovnega časa po prvem in drugem odstavku tega člena odloča delavski svet temeljne organizacije v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo.

67. člen

Delavec, ki opravlja sezonska dela brez presledka najmanj štiri mesece v letu in opravi pri tem več dela, kot je določeno za delo s polnim delovnim časom, lahko zahteva, da se mu ure preračunajo v delovne dni s polnim delovnim časom. Tako izračunani delovni dnevi se štejejo delavcu v delovno dobo, kot da bi jih prebil na delu, vendar pa sme skupen delovni čas med letom dosegati delovno dobo največ 12 mesecev.

Delovni čas iz prejšnjega odstavka se ne šteje za poseben delovni pogoj.

Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se primerno uporabljajo pri preračunavanju delovnih dni tudi, kadar pride zaradi narave ali organizacije dela z drugačno razporeditvijo delovnega časa pri delu do prekinitve za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša kot 60 delovnih dni v letu.

V temeljni organizaciji se preračuna večje število delovnih ur delovnega časa na delovne dneve v smislu prvega odstavka tega člena in preračunani čas vpiše v delovno knjižico.

68. člen

Delovni čas delavcev, katerih delo glede na naravo in organizacijo zahteva, da je v njihov delovni čas vključena poleg neposrednega opravljanja dela tudi obvezna priprava za delo, obsega poleg časa neposrednega opravljanja dela tudi čas, ki je potreben za pripravo za delo.

Čas obvezne priprave za delo se določi za posamezna dela oziroma naloge s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo ali s posebnimi predpisi in se praviloma opravlja v temeljni organizaciji.

S samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih se lahko določijo primeri, ko se čas obvezne priprave za delo opravi tudi izven temeljne organizacije, kadar je to v skladu z naravo dela.

V vzgojnoizobraževalnih organizacijah zajema delovni čas tudi čas izvenučne aktivnosti v skladu s predpisi in s samoupravnim splošnim aktom organizacije združenega dela.

69. člen

Na področju prometa in zvez, prometa blaga na drobno, gostinstva in turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti oziroma zdravstva in drugih družbenih dejavnosti se razporeditev, začetek in konec delovnega časa usklajuje s potrebami delavcev in drugih delovnih ljudi z začetkom dela v organizaciji, v kateri delajo in njeno lokacijo, kakor tudi z življenjskimi in drugimi razmerami v kraju oziroma okolju, v katerem živijo.