3235. Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Zgodovinski arhiv Ljubljana
Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, Uradni list RS, št. 17/91-I in Uradni list RS, št. 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00 in 36/00), 26. in 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in 12. člena zakona o arhivskem gradivu in arhivih (Uradni list RS, št. 20/97, 32/97 in 24/03) je Vlada Republike Slovenije sprejela
S K L E P
o ustanovitvi javnega zavoda
Zgodovinski arhiv Ljubljana
S tem sklepom Republika Slovenija uskladi delovanje javnega zavoda Zgodovinski arhiv Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: arhiv) z določbami zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02, v nadaljnjem besedilu: ZUJIK) in ureja njegov status, razmerja med ustanoviteljem in arhivom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja arhiva.
Ustanovitelj arhiva je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti Republike Slovenije izvaja Vlada Republike Slovenije.
Ljubljanski mestni arhiv je bil ustanovljen 7. 7. 1898. Mestni svet Ljubljanski je 13. 11. 1963 sprejel sklep o ustanovitvi samostojnega zavoda Mestni arhiv, zgodovinski arhiv mesta Ljubljana. 28. 6. 1973 se je Mestni arhiv preimenoval v Zgodovinski arhiv Ljubljana. S sklepom o ustanovitvi javnega zavoda Zgodovinski arhiv Ljubljana (Uradni list RS, št. 17/98) je postala ustanoviteljica arhiva Republika Slovenija.
Poslanstvo arhiva je trajno in celovito izvajanje varstva arhivskega gradiva v skladu z zakonom o arhivskem gradivu in arhivih (Uradni list RS, št. 20/97, 32/97 in 24/03, v nadaljnjem besedilu: ZAGA).
Območje arhiva pokriva območje naslednjih upravnih enot: Cerknica, Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Idrija, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Kranj, Litija, Ljubljana, Logatec, Metlika, Novo mesto, Radovljica, Ribnica, Škofja Loka, Trebnje, Tržič, Vrhnika.
Ime arhiva: Zgodovinski arhiv Ljubljana.
Sedež arhiva: Mestni trg 27, 1000 Ljubljana.
Arhiv je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod registrsko številko Srg 99/02395.
Arhiv pri poslovanju uporablja žig okrogle oblike z naslednjim besedilom: Zgodovinski arhiv Ljubljana.
II. ORGANIZACIJA IN DEJAVNOST ARHIVA
Arhiv izvaja svojo dejavnost na sedežu arhiva in v naslednjih dislociranih enotah:
-
Enota za Dolenjsko in Belo krajino s sedežem v Novem mestu, Skalickega ulica 1, Novo mesto, ki pokriva območje upravnih enot Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje;
-
Enota za Gorenjsko s sedežem v Kranju, Savska cesta 6, Kranj, ki pokriva območje upravnih enot Jesenice, Kranj, Radovljica, Tržič;
-
Enota v Škofji Loki s sedežem Blaževa ulica 14, Škofja Loka, ki pokriva območje upravne enote Škofja Loka;
-
Enota v Idriji s sedežem Prelovčeva ulica 2, Idrija, ki pokriva območje upravne enote Idrija.
Na podlagi 11. člena ZAGA opravlja arhiv v okviru javne službe naslednje dejavnosti:
-
vrednotenje dokumentarnega gradiva pri javnopravnih osebah, dajanje pojasnil v zvezi z dolžnostmi iz 20. člena ZAGA, izvajanje strokovnega nadzora in usposabljanje delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom;
-
zbiranje in strokovno obdelovanje javnega in zasebnega arhivskega gradiva, izdelovanje inventarjev, vodnikov in drugih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva in njihovo objavljanje, objavljanje arhivskih virov;
-
hranjenje in materialno varovanje arhivskega gradiva;
-
vodenje evidenc javnega in zasebnega arhivskega gradiva;
-
izdelovanje vodnikov in drugih pripomočkov o arhivskem gradivu, ki je v tujini in se nanaša na Slovenijo in Slovence, dopolnjevanje lastnega gradiva z reprodukcijami tega gradiva;
-
evidentiranje zasebnega arhivskega gradiva pravnih in fizičnih oseb;
-
sodelovanje z lastniki zasebnega arhivskega gradiva, strokovno svetovanje, izvajanje strokovnega nadzora;
-
dajanje arhivskega gradiva v uporabo, izdajanje prepisov oziroma kopij dokumentov ter potrdil na podlagi dokumentov;
-
posredovanje kulturnih vrednot v zvezi z arhivskim gradivom;
-
opravljanje raziskovalnih nalog na področju arhivistike, zgodovine in drugih ved, povezanih z arhivskim gradivom;
Naloge iz prejšnjega člena so v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščene:
O/92.511 Dejavnost knjižnic
O/92.512 Dejavnost arhivov
O/92.320 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
M/80.422 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.
K/72.400 Omrežne podatkovne storitve
K/73.201 Raziskovanje in eskperimentalni razvoj na področju družboslovja
K/73.202 Raziskovanje in eskperimentalni razvoj na področju humanistike
K/74.810 Fotografska dejavnost
K/74.852 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje
K/74.871 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov
DE/22.110 Izdajanje knjig
DE/22.130 Izdajanje revij in periodike
DE/22.150 Drugo založništvo
Direktor zastopa, predstavlja in vodi poslovanje arhiva ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda.
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in drugimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarja.
Direktorja imenuje minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), na podlagi javnega razpisa ter po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta. Poleg javnega razpisa lahko minister povabi posamezne kandidate tudi neposredno. Če svet arhiva ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje, da je mnenje pozitivno.
Mandat direktorja traja pet let in je po izteku te dobe lahko ponovno imenovan.
Na podlagi akta o imenovanju direktorja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.
Predhodno soglasje k pogodbi o zaposlitvi direktorja daje minister.
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:
-
univerzitetna izobrazba družboslovne smeri,
-
najmanj pet let delovnih izkušenj na področju arhivske dejavnosti in poznavanje področja dela arhiva,
-
strokovni izpit s področja arhivske dejavnosti,
-
sposobnosti za organiziranje in vodenje dela v arhivu,