Pravilnik o žičnicah in vlečnicah

368. Pravilnik o žičnicah in vlečnicah

Uradni list SRS, št. 7-368/84

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa: opremo, vzdrževanje in obratovanje žičniških naprav ter zavarovanje njihovega vplivnega območja, obseg vzdrževanih del, ki jih opravlja upravljalec žičniške naprave oziroma pooblaščene organizacije za vzdrževanje žičnic; opozorilne in druge napise o vedenju potnikov na postajah žičniških naprav, v najbližji okolici žičniške postaje, na progah ter v vozilih žičnic; način prevoza ljudi s tovorno žičnico ter strokovno usposobljenostjo oseb, ki delajo na žičniških napravah.

2. člen

Za armirane betonske ter betonske konstrukcije, jeklene konstrukcije, strojne naprave, elektroenergetske naprave in električne priprave se uporabljajo že obstoječi predpisi, normativi in standardi, kolikor ni s tem pravilnikom drugače določeno.

3. člen

Od tehničnih minimumov, ki jih določa ta pravilnik, se lahko odstopa samo, če se s preizkusom dokaže, da s tem ni zmanjšana varnost obratovanja.

Preizkus iz prejšnjega odstavka opravi pooblaščena organizacija združenega dela, ki ugotavlja sposobnost žičniške naprave za obratovanje.

II. OPREMA ŽIČNIC IN VLEČNIC

1. Proga

4. člen

Proga po tem pravilniki so tla pod žičniško napravo, postaje žičniških naprav z opremo, podpore z opremo, vrvi z vozili in vlačili ter prostor, ki ga ti objekti omejujejo.

5. člen

Širina proge mora biti tolikšna, da je še možno normalno obratovanje naprave pri hitrosti vetra v2 18 m/s.

6. člen

Konstrukcije podpor, elementov vozil in vlačil morajo, če niso opremljene z vodili, omogočati na celi progi:

-

prehod 35% prečno in vzdolžno iznihanih vozil ali vlačil;

-

pri 20% prečno iznihanih vozil ali vlačilih mora ostati do vertikalne konstrukcije podpora še 0,5 m varnostne razdalje.

7. člen

Vodila na podporah morajo omogočiti prehod najmanj 15% prečno iznihanih in 35% vzdolžno iznihanih vozil ali vlačil.

Vodila morajo biti izvedena tako, da se vozila ali vlačila pri prehodu ne morejo zatikati.

8. člen

Največji nagib proge žičnice, to je tangenta polne linije pred podporo ne sme biti večja od 100%.

9. člen

Strmina vlečne poti vlečnice sme biti največ 90%. Vlečna pot z nagibom nad 70% ne sme biti daljša od 100 m ter mora biti zaradi morebitnih padcev smučarjev in drsenja nazaj preprečeno, da se poškodujejo na konstrukcijah podpor ali drugih predmetih.

Prosta m vzdrževana širina vlečne poti s strmino do 40% mora biti za enega smučarja široka najmanj 1,5 m, za vsakega nadaljnjega smučarja pa še povečana za 0,5 m. Za vlečne poti z nagibom nad 40% se širina poti poveča za 0,5 m.

Vlečna pot ne sme imeti protinagibov večjih od 5%, prečnih nagibov večjih od 10%, polmeri vertikalnih odklonov pa morajo biti večji od 10 m.

10. člen

Minimalna vertikalna razdalja med vrvjo, oziroma spodnjim delom vozila ali praznega vlačila, in med terenom ali snegom mora znašati na nedostopnih mestih 2,0 m, na pristopnih mestih in smučarskih progah 3,0 m, nad nepremičninami ovirami 1,5 m in nad cestami in potmi 6,0 m.

Pri določanju razdalje iz prejšnjega odstavka se mora upoštevati poleg statističnih povesov tudi vertikalna nihanja vrvi, ki nastanejo pri pospeševanju in zaviranju.

11. člen

Največja vertikalna razdalja med spodnjim delom vozila in terenom ali snegom se določa glede na sistem reševanja potnikov. Praviloma pa ta razdalja ne sme biti večja:

-

za odprta vozila - od 18 m,

-

za zaprta vozila brez spremstva, in če je predviden pristop reševalcev po vrvi - od 25 m,

-

za zaprta vozila brez spremstva, če je predvideno reševanje potnikov na tla - od 60 m,

-

za zaprta vozila s spremstvom, če je predvideno reševanje na tla - od 100 m.

Za zaprta vozila s spremstvom, če je predvideno reševanje potnikov po vrvi, vertikalna razdalja med spodnjim delom vozila in terenom ni omejena.

2. Prometni pogoji

12. člen

Največje hitrosti za žičnice in vlečnice ne smejo presegati naslednjih vrednosti:

-

za dvovrvne nihalne žičnice s spremstvom - 10 m/sek;

-

za dvovrne nihalne žičnice brez spremstva - 6 m/sek;

-

za enovrvne nihalne žičnice - 6 m/sek;

-

za dvovrne in enovrvne krožne žičnice s sinhronizacijo hitrosti vozil pri vklopu 4 m/sek;

-

za krožne enovrvne žičnice, s fiksnimi prižemkami, za potnike brez smuči - 2 m/sek;

-

za krožne enovrvne žičnice, s fiksnimi prižemkami, za potnike s potnike pripetimi smučmi - 2,5 m/sek;

-

za vlečnice z amortiziranim potegom - 4 m/sek;

-

za vlečnice z neamortiziranim potegom - 1,5 m/sek.

13. člen

Čas vožnje na odprtih vozilih v zimskih pogojih ne sme biti daljši od 10 minut.

14. člen

Najmanjše časovno sosledje med vozili krožnih žičnic sme znašati:

1.

Za žičnice z odprtimi vozili in fiksnimi prižemkami:

-

za eno osebo - trikratna hitrost žičnice v sekundah, vendar pa najmanj 5 sekund;

-

za dve ali tri osebe pri istočasnem vstopanju in izstopanju-štirikratna hitrost žičnice v sekundah, vendar pa najmanj 8 sekund;

-

za dve ali tri osebe pri zaporednem vstopanju in izstopanju-petkratna hitrost žičnice v sekundah, vendar najmanj 10 sekund.

2.

Za žičnice, pri katerih se prižemke vozil v postajah, odklapljajo, mora znašati razdalja med vozili na progi najmanj 1,5-kratno zavorno dolžino pri prejemku 0,4 m/sek2.

3.

Za sedežnice, na katerih se prevažajo samo potniki s pripetimi smučmi na sedežih, in če se opravlja samo prevoz navzgor, sme znašati časovno sosledje med vozili za eno osebo 4 sekunde, za dve osebi 6 sekund in za tri osebe 7 sekund.

V izredno ugodnih razmerah se časovna sosledja iz prejšnjega odstavka sme zmanjšati, če s tem ni ogrožena varnost potnikov. V teh primerih morajo biti vstopne in izstopne poti v smeri z vrvjo, žičnica pa mora imeti pogon z brezstopenjsko regulacijo hitrosti žičnice.

3. Vozila

16. člen

Vozila žičnic sestavljajo: sedež, koš ali obešalo, tekalo in prižemke.

17. člen

Vozila žičnic morajo imeti tako obliko, da so omogočena iznihanja, določena v 6. in 7. členu tega pravilnika.

18. člen

Za prototip nosilne konstrukcije vozila se mora z izračunom iz z laboratorijskem preizkusom dokazati, da ima zadostno statično in dinamično nosilnost.

Za vgrajeni material vseh vozil se mora z atestom dokazati zadostno odpornost proti krhkemu lomu.

19. člen

Vozila morajo biti oštevilčena, opremljena z napisi o dovoljeni obtežbi, in prilagojena napravam za reševanje potnikov.

20. člen

V posameznih vrstah vozil se dopušča naslednje število odraslih oseb:

-

v vozilih z eno fiksno prižemko - 3 osebe;

-

v vozilih z eno odklopljivo prižemko - 3 osebe;

-

v vozilih z dvema odklopljivima prižemkama - 6 oseb;

-

v vozilih nihalnih žičnic brez spremstva - 15 oseb.

Za vozila nihajnih žičnic s spremstvom število odraslih oseb ni omejeno.

Za povprečno računsko težo odrasle osebe se vzame 80 kg. Pri vozilih z zmogljivostjo preko 80 kg se mora vgraditi naprava za avtomatsko tehtanje potnikov.

21. člen

Prižemke morajo biti takšne, da se med vožnjo ne morejo nenamerno odpreti.

Prižemna sila mora biti dosežena izključno s pomočjo trenja.

Prižemke, ki se zapirajo z lastno težo, morajo biti mehansko varovane proti odprtju.

22. člen

Sila zdrsa ene prižemke mora biti enaka teži vozila ali pa mora imeti prižemka najmanj trikratno varnost proti zdrsu tudi v najneugodnejšem obremenilnem primeru. Pri uporabi dveh prižemk mora imeti vsaka najmanj 1,6-kratno varnost proti zdrsu.

Konstrukcija prižemke mora omogočati zadostno prižemno silo tudi pri 15% zmanjšanem premeru vrvi.

23. člen

Za kontrolo pravilnega delovanja odklopljivih prižemk, morajo biti v postajah najmanj naslednje naprave:

-

za kontrolo pozicije vrvi v vertikalni in prečni smeri pred vklopom;

-

za kontrolo pozicije glavnih zapornih elementov prižemke po vklopu;

-

za kontrolo pozicije vrvi po odklopu prižemke;

-

za kontrolo prehoda spleta in začasno zaustavitev pogona dodajanja vozil.

Aktiviranju katerekoli naprave iz prejšnjega odstavka, razen naprav iz 4. alinee, mora slediti samodejna zaustavitev pogona in zaviranje.

24. člen

Horizontalni odklon transportne vrvi na fiksni prižemki pri obvodu okoli pogonskega ali povratnega kolesa ne sme biti večji od 16%.

25. člen

Tekalo mora biti konstituirano tako, da so vsa kolesa tekala enakomerno obremenjena. Kolesa morajo imeti elastično oblogo. Med obratovanjem ne smejo največji pričakovani prečni in vzdolžni odkloni vozila, pojemki ali pospeški povzročiti dviganje koles ali iztirjanje vozila.

Tekala morajo biti dodatno opremljena z lovilnimi napravami proti iztirjanju.

26. člen

Za preprečitev prenosa vzdolžnih in prečnih nihanj vrvi nihalnih žičnic na vezni element vrvi na tekaju so potrebni posebni elementi za dušitev (amortizerji) in elementi za zagotavljanje predpisanih polmerov upogibanja vlečne vrvi in protivrvi.

27. člen

Vozila z zmogljivostjo nad 6 oseb morajo biti opremljena z vrvno zavoro, ki se mora samodejno aktivirati pri pretrgu vlečne vrvi oziroma pritivrvi ali lomu njunih veznih elementov.

Vrvna zavora mora biti konstuirana tako, da se jo lahko aktivira tudi namerno iz notranjosti kabine.

28. člen

Obloge vrvne zavore morajo biti dimenzionirane tako, da lahko prevzamejo 50% povečano kinetično energijo gibajočih mas pri normalni hitrosti, in morajo biti iz takšnega materiala, da se pri aktiviranju teh zavor ne poškoduje nosilnih vrvi.

Zavorna sila ne sme biti manjša od največje vlečne sile v vlečni vrvi pri normalnem obratovanju.

29. člen

Vrvne zavore vozil z zmogljivostjo nad 60 oseb in s hitrostjo nad 8 m/sek morajo biti opremljene z napravo za regulacijo pojemkov, da so le-ti konstantni.

30. člen

Konstrukcija vrvne zavore mora biti takšna, da je možen prevoz preko vseh podpor na progi tudi, če je vozilo odklonjeno in zavora zaprta (aktivirana).

4. Vplačila

31. člen

Vlačila vlečnic sestavljajo: vlečno sidro, obešalo, blažilec sunkov in prižemka.

32. člen

Vlačila morajo biti konstruirana tako, da v kakršnihkoli vremenskih razmerah pospešek smučarjev pri potegu ni večja od 2 m/sek2.

Oblika vlečnega sidra mora omogočati enostaven prijem in izpustitev ter ne sme imeti takih elementov, ki bi se zatikali v oblačila smučarjev ali zadrževati snega.

33. člen

Vlačila morajo imeti takšno obliko obešal, da so omogočena iznihanja, določena v 6. in 7. členu tega pravilnika.

34. člen

Prototip nosilne konstrukcije vlačil mora imeti zadostno statično in dinamično trdnost, kar mora biti dokazano z izračunom in z laboratorijskim preizkusom.

35. člen

Prižemke morajo imeti v najneugodnejših pogojih obratovanja vsaj trikratno varnost proti zdrsu, kar se dokaže s preizkusom.

Prižemka mora biti konstruirana tako, da je možno hitro in enostavno premeščanje po vrvi.

5. Oprema podpor

36. člen

Opremo podpor sestavljajo elementi za podpiranje in vodenje nosilne vrvi (vrvni čevlji) in vlečne vrvi, protivrvi ter transportne vrvi (kolesne baterije).

37. člen

Stabilnost nosilnih vrvi v vrvnih čevljih mora biti zagotovljena tudi v naslednjih primerih:

-

če se natezna sila v vrvi poveča za 40%;

-

če veter deluje na vrv bočno s hitrostjo 45 m/sek;

-

če veter deluje na vrv s spodnje strani s hitrostjo 25 m/sek.

38. člen

Vrvni čevlji v postajah in na podporah morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

-

konstrukcija mora omogočati regulacijo smeri in vzdolžnega nagiba čevlja;

-

material obloge vrvnega utora mora biti takšen, da se vrv pri drsenju ne poškoduje; omogočeno mora biti mazanje vrvnega utora;

-

dolžina čevlja mora biti tolikšna, da v mejah vseh pričakovanih nateznih sil vrv nalega na polmeru, določenem v 51. členu tega pravilnika.

39. člen

Najmanjši vrvni pritiski na kolesne baterije enovrvnih žičnic pri najneugodnejših obremenilnih pogojih znašajo:

-

na kolesno baterijo, kjer je pritisk vrvi navzdol (v nadaljnjem besedilu: pozitivna kolesna baterija) - 200 daN;

-

na kolo pozitivne kolesne baterije - 40 daN.

Sila na pozitivno kolesno baterijo ne sme menjati predznaka, če se natezna sila v vrvi poveča za 40%.

Sila na kolesno baterijo, kjer vrv pritiska navzgor (v nadaljnjem besedilu: negativna kolesna baterija), mora biti tolikšna, da pri dvakratni koristni obtežbi vrv še vedno ostane v utorih koles.

40. člen

Najmanjši vrvni pritiski na kolesne baterije vlečnic pri najneugodnejših obtežbah znašajo:

-

na pozitivno kolesno baterijo - 100 daN;

-

na kolo kolesne baterije - 40 daN;

-

na negativno kolesno baterijo - 150 daN.

V primerih, če pritiskov iz prejšnjega odstavka ni mogoče doseči, ali če smer vrvne sile pri različnih obratovalnih obtežbah menja svoj predznak se mora kolesne baterije opremiti s protikolesi (izmenična kolesna baterija).

41. člen

Največji pritiski na oblogo koles žičnic in vlečnic smejo biti tolikšni, da je ob normalnem obratovanju zagotovljena najmanj dveletna doba uporabe oblog.

42. člen

Kolesne baterije enovrvnih žičnic morajo poleg pogojev iz 39. člena in 41. člena tega pravilnika izpolnjevati še naslednje pogoje:

-

kolesa morajo imeti elastično oblogo z vrvnim žlebom globine najmanj 1/3 premera vrvi in kovinske prirobice;

-

konstrukcija mora omogočiti enakomerno obremenitev vseh koles. Ležaj ogrodja kolesne baterije mora biti nastavljiv prečno in smerno zaradi kasnejših popravkov teka vrvi;

-

nagib nosilnega ogrodja mora biti mehansko omejen toliko, da prižemka lahko prevozi kolesno baterijo tudi v primerih izpada enega ali več koles. Mehanični omejevalci so lahko nadomeščeni z električno varnostno napravo za zaustavitev pogona;

-

pozitivne kolesne baterije morajo biti opremljene z lovilnimi čevlji za zanesljivo prestrezanje navzven izpadle transportne vrvi. Lovilni čevlji niso obvezni, če so pozitivne kolesne baterije prilagojene oziroma opremljene z napravami, ki preprečujejo izpad vrvi;

-

s posebnimi ščitniki mora biti preprečen izpad vrvi na notranjo stran koles;

-

negativne kolesne baterije morajo biti opremljene s posebnim lovilcem navzven izpadle vrvi, katerega konstrukcija mora biti neodvisna od osi baterije;

-

izpadla vrv mora takoj aktivirati naprave za ustavitev pogona;

-

lovilni čevlji in lovilci izpadle vrvi morajo biti izvedeni tako, da v primeru izpadle vrvi ne poškodujejo prižemk.

43. člen

Kolesne baterije vlečnic morajo izpolnjevati vse pogoje iz prejšnjega člena, razen pogojev iz 3. alinee.

44. člen

Kolesa za vodenje vlečnih vrvi dvovrvnih žičnic morajo imeti elastične obloge; konstrukcija ležišč mora omogočati regulacije smeri in odmike zaradi doseganja enakomerne in centrične obremenitve vseh koles; elementi za preprečitev iztirjanja ali nepravilnega nasedanja vrvi (lovilci vrvi) morajo uloviti tudi vrv pri največjem dopustnem iznihanju in morajo omogočati ponoven dvig vrvi.

45. člen

Kolesne baterije morajo omogočati prehod iznihanih vozil v smislu 6. in 7. člena tega pravilnika.

6. Vrvi

46. člen

Vrvi žičnic so spletene iz jeklenih žic, ki morajo biti preizkušene na nateg, upogib in torzijo. Atestiranje opravi pooblaščena organizacija združenega dela, ki ugotavlja sposobnost žičnice za obratovanje.

47. člen

Vrvi vlečnic so praviloma pletene iz jeklenih žic, izjemoma so lahko tudi iz umetnih vlaken.

Atestiranje vrvi iz prejšnjega odstavka opravi pooblaščena organizacija združenega dela, ki ugotavlja sposobnost žičnic za obratovanje, lahko pa ga opravi tudi proizvajalec vrvi, če je za to pooblaščen.

48. člen

Transportne, vlečne in napenjalne vrvi morajo biti izdelane tako, da se na koncih ne razpletajo.

Jedra vrvi so lahko iz naravnih ali umetnih materialov in tako grajena, da je zagotovljena zadostna prečna stabilnost vrvi, in da med prameni ne nastajajo prekomerni specifični pritiski.

49. člen

Varnost proti natezni porušitvi vrvi se določi iz razmerja računske porušne sile vrvi, ki se določi s produktom kovinskega nosilnega prereza in nazivne trdnosti žic, in dejanskih največjih nateznih sil v vrvi med obratovanjem. Računsko se mora dokazati naslednje najmanjše varnosti:

-

za nosilne vrvi - 3,5;

-

za transportne, vlečne vrvi in protivrvi žičnic - 5,0;

-

za transportne vrvi vlečnic, napete z utežjo - 4,5;

-

za obojestransko fiksno sidrane transportne vrvi vlečnic - 5,5;

-

za napenjalne vrvi - 5,5;

-

za reševalne vrvi - 10.

50. člen

Vrvi morajo biti toliko napete, da pri najmanjših nateznih silah med obratovanjem še niso prekoračene naslednje vrednosti razmerij vertikalne sile proti natezni sili:

1.

nosilnost vrvi:

1
- kolesni pritisk proti natezni sili - ----
                                        80 
                                                   1 
- vertikalna sila teže vozila proti natezni ali - ----
                                                   12
                                                           1
2. transportne vrvi z vozili z eno prižemko ali vlačili - ----
                                                           20
3. transportne vrvi z vozili s po dvema prižemkama:
- če je razmah nad prižemkama manjši od 15 d
                      1     
(d je premer vrvi) - ----
                      20
- če je razmah med prižemkama večji od 15 d, se vzame za računsko vertikalno obtežbo prižemke 0,6 celotne teže vozila, razmerja proti natezni sili v
                                1
vrvi pa ne sme biti večja od - ---- 
                                24

51. člen

Premeri upogibanja vrvi za žičnice ne smejo biti manjši od vrednosti x krat d ali y krat h (h je premer ali višina zunanje žice). Koeficient x in y sta navedena v naslednji tabeli:

_________________________________________________________________
Namen            Konstrukcija       Mesto           x        y
uporabe                             upogibanja
_________________________________________________________________
Nosilna vrv      Špiralna (odprta   Sidrni          65      1000
                 ali zaprta)        boben
                                   ______________________________
               
                                    Odklonska       180     1200
                                    veriga
                                   ______________________________
                                    Odklonsko       130     1200
                                    kolo
_________________________________________________________________
Transportna,     Pramenasta         Pogonsko in      80      800
vlečna in                           povratno kolo  
protivrv                            za odklone  
                                    > 20%
                                   ______________________________
                                    Kolesa v         12       -
                                    baterijah za
                                    odklone < 8%
_________________________________________________________________
Napajalna vrv    Pramenasta         Odklonsko kolo   50      750      
                                   ______________________________
                                    Boben            20       -
                                   ______________________________
                                    Vrvno srce        8       -
_________________________________________________________________
Vlečna in        Pramenasta         Sidrni boben     22       -
protivrv                            na tekalu
_________________________________________________________________

Za vlečne vrvi in protivrvi, ki se na kolesih odklanjajo med 8% do 20%, mora biti premer koles v milimetrih enak ali večji od sile na kolo (daN).

v2
Polmer vrvnih čevljev ne sme biti manjši od ----
2

52. člen

Če se mora iz konstrukcijskih razlogov odstopiti od vrednosti, navedenih v 49., 50. in 51. členu, se mora opraviti računski dokaz, da ima nova vrv žičnice v vseh pogojih obratovanja trajno dinamično trdnost.

53. člen

Premer upogibanja vrvi vlečnic smejo imeti naslednje najmanjše vrednosti:

-

pogonsko in povratno kolo - 80 d;

-

odklonsko kolo za napenjalno vrv - 40 d;

-

kolo v kolesni bateriji, če odklon vrvi ni večji od 8% - 12 d;

-

kolo v kolesni bateriji, če je odklon večji od 8% mora imeti premer v milimetrih enak sili na kolo (daN);

-

sidrni boben napenjalne vrvi - 20 d.

54. člen

Pramenaste vrvi se lahko med seboj spajajo s pomočjo dolgih vrvnih spletov, izdelanih po standardu JUS C.H1.200

Nove brezkončno dolge vrvi imajo lahko največ dva spleta, nove končne vrvi pa enega. Število spletov se lahko poveča največ še za dva, sicer je potrebno vrv zamenjati.

Svetla razdalja med spleti ne sme biti manjša od 2,5-kratne dolžine spleta.

Napenjalne vrvi ne smejo imeti spletov.

55. člen

Sidranje ali spajanje vrvi s pomočjo konusnih zalitih spojic se sme uporabljati, če na razdalji od spojnice 80 d zaprte vrvi ali 60 d pramenaste vrvi niso upogibno obremenjene.

Zalite spojnice morajo biti izdelane skladno s standardi, veljavnimi za žičnice.

Vrvne zveze z zalitimi spojnicami, razen spojnic na tekalih, morajo biti opremljene s kontrolnimi kazalci za ugotovitev morebitnega popuščanja.

56. člen

Vrvi, ki so sidrane na sidrnih bobnih, morajo imeti najmanj 3 aktivne ovoje. Ostanek natezne sile mora prevzeti vrvna čeljust, ki mora biti izvedena tako, da je vedno mogoče ugotavljati morebitno popuščanje vrvne zveze.

57. člen

Spojni vijaki vrvnih čeljusti morajo biti priviti z izračunanim priteznim momentom.

Kratke vrvne sponke po JUS C.H1.300 in 301 so dovoljene samo za zveze, sidrnih vrvi.

2. Napenjalne naprave

58. člen

Nosilne, vlečne in transportne vrvi se praviloma napenja s pomočjo uteži. Izjemoma se lahko transportne vrvi napenja s hidravličnimi napravami.

V tehnično upravičenih primerih so lahko nosilne vrvi žičnic ali transportne vrvi manjših vlečnic fiksno sidrane na obeh straneh pod pogojem, da je vedno možno kontrolirati in regulirati natezno silo.

59. člen

Napenjalne naprave z utežmi morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

1.

v vseh vremenskih pogojih in v vseh obremenilnih primerih mora biti zagotovljen prost hod uteži in drugih naprav napenjanja;

2.

zgornji položaj uteži žičnice mora biti omejen z elastičnim odbojnikom v primerih, kjer obstoja nevarnost, da utež udari v konstrukcijo oziroma naprave žičnic;

3.

nosilna konstrukcija in zveza napenjalne vrvi morata biti dostopni za vzdrževalna dela in kontrolne preglede;

4.

pri izračunu potrebnega hoda napenjalnih naprav se mora upoštevati spremembe povesov vrvi, elastične raztezke vrvi, stalne raztezke vrvi (za pramenaste vrvi je 2 promila, za špiralne vrvi pa 0,5 promila), temperaturne raztezke za razlike 60°C ter dinamične vplive pri zaviranju in pospeševanju.

60. člen

Hidravlične napenjalne naprave morajo, poleg pogojev iz prejšnjega člena, izpolnjevati tudi naslednje:

-

zagotoviti morajo stalno natezalno silo vrvi;

-

obstajati mora stalna kontrola natezne sile v vrvi in pritiska v napenjalnih cilindrih;

-

z mejnimi stikali morata biti omejeni skrajni legi napenjalnih cilindrov;

-

poleg motorne črpalke mora biti za polnjenje cilindrov tudi ročna črpalka;

-

sistem mora biti zavarovan za primer hitrega padca pritiska v polnilnih oljnih cevovodih;

-

za dimenzioniranje transportne vrvi in naprav se mora upoštevati največjo vrednost možne natezne sile in primer popolne izgube olja v cilindrih.

61. člen

K napenjalni napravi se mora prigraditi ustrezne dušilne elemente, če se pričakuje prekomerna iznihanja vrvi.

8. Pogoni žičnic

62. člen

Pogon žičniške naprave sestavljajo: pogonski motorji, reduktorji, zavore, sklopke in pogonsko kolo.

Žičnice morajo imeti glavni in dodatni pogon, ki je glede na napajanje neodvisen od glavnega pogona. Dodatni pogon je lahko izveden kot pomožni pogon ali kot pogon v sili.

63. člen

Glavni pogon žičnice mora izpolnjevati zlasti naslednje pogoje:

-

dejanska hitrost žičnice mora, glede na smer obremenitve ostati v mejah nazivne hitrosti, z odstopanjem + 5%;

-

pri vseh obremenitvah v obeh smereh mora omogočati pospeševanje 0,2 m/sek2;

-

pri obremenitvah navzdol mora pogon prevzemati energijo brez delovanja mehanskih zavor;

-

vrtilni moment se ne sme prenašati s ploščatim jermenom ali verigo;

-

pri izračunu prevzemanja obodne sile na pogonskem kolesu se mora največja v obratovanju pričakovana obodna sila povečati za 50%. Koeficient trenja med vrvjo in gumo ali podobno oblogo pogonskega kolesa se v izračunu vzame največ 0,25. Za večje vrednosti je potreben preizkus.

64. člen

Če se dodatni pogon uporablja kot pomožni pogon, mora izpolnjevati zlasti naslednje pogoje:

-

pri vseh obremenitvah v obeh smereh mora omogočati stalno hitrost žičnice 30% nazivne hitrosti;

-

biti mora zavarovan proti istočasnemu delovanju glavnega pogona;

-

pri delovanju pomožnega pogona morajo delovati vse varnostne naprave, določene s tem pravilnikom.

65. člen

Če se dodatni pogon uporablja kot pogon v sili, mora izpolnjevati zlasti naslednje pogoje:

-

pri vseh obremenitvah v obeh smereh mora omogočati stalno hitrost do 1 m/sek;

-

vklop na pogonsko kolo mora biti neodvisen od glavnega pogonskega reduktorja;

-

biti mora zavarovan proti istočasnem delovanju glavnega pogona;

-

oseba, ki poslužuje pogon v sili, mora imeti pregled nad vstopnimi in izstopnimi mesti;

-

ves čas pogona mora obstajati stalna zveza z drugimi postajami žičnice;

-

pogon v sili mora biti opremljen s posebno mehansko zavoro.

66. člen