3822. Odlok o razglasitvi Območja gradu in Gradu Gradac za kulturni spomenik državnega pomena
Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K
o razglasitvi Območja gradu in Gradu Gradac za kulturni spomenik državnega pomena
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:
-
Gradac – Območje gradu Gradac (EŠD 8757),
-
Gradac – Grad (EŠD 10833).
Enota dediščine Gradac – Grad leži znotraj enote dediščine Gradac – Območje gradu Gradac.
Enoti imata zaradi kulturnih, arheoloških, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato ju razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika, kulturne krajine, spomenika oblikovane narave in umetnostnega spomenika.
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Grad Gradac s svojim območjem je najbolj značilna ohranjena samostojna srednjeveška utrdba Bele krajine. Postavljen je bil na okljuk reke Lahinje. Prva omemba gradu je dokumentirana 1326, kar ga postavlja med starejše gradove JV Slovenije. S svojo obliko in zgodovinsko pričevalnostjo je nezamenljiv del Bele krajine.
Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).