ReNPK0407 – Resolucija o nacionalnem programu za...

1205. Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2004–2007 (ReNPK0407)

Državni zbor Republike Slovenije je na podlagi 107. člena v zvezi s 109. členom Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 35/02) ter v zvezi z 10. in 11. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) na seji dne 27. februarja 2004 sprejel

R E S O L U C I J O
o nacionalnem programu za kulturo 2004–2007 (ReNPK0407)

I. PREDGOVOR: SLOVENSKA KULTURA, NJENA VLOGA IN PERSPEKTIVE

Kultura je tista bivanjska lastnost, ki na neizbrisljiv način zaznamuje skupnost in z vsemi svojimi sestavinami tudi določa prepoznavnost njene identitete. Kultura je v prvi vrsti pomembna za notranji razvoj skupnosti, za razvijanje kulture medsebojnih odnosov, zaupanja in tiste življenjske kvalitete, ki je pogoj vsakega pozitivnega razvoja. V vseh civilizacijah kultura na vseh področjih življenja pogojuje ustvarjalnost in napredek, s tem pa tudi obstoj in preživetje. Slovenska kulturna zgodovina jasno kaže smer kulturnega razvoja na Slovenskem v nekoliko ožjem smislu, in četudi v splošni zavesti pri nas doslej še niso dovolj znani in poudarjeni vsi dejavniki, ki so razvili prebivalstvo Slovenije in slovensko govorečega zamejstva do današnje kulturne stopnje, je danes vendarle splošno znano, da je prav kulturna rast prebivalstva zgradila trdno podlago za duhovni in materialni napredek prebivalstva. Za vlogo kulture v življenju slovenske narodne skupnosti pa je pomembno tudi dejstvo, da je prav prek nekaterih poglavitnih dejavnikov slovenskega kulturnega razvoja prišlo do vzpostavitve politične zavesti o pravicah narodne skupnosti, najprej do lastnega jezika in ob tem do vseh drugih svoboščin, nazadnje tudi do državne samostojnosti. Čeprav se je morala slovenska kultura razvijati v razmerah, ki slovenskemu razvoju niso bile zmeraj naklonjene in se je bilo treba bojevati za obstoj, je postala pomembno gibalo slovenskega zgodovinskega razvoja, ob tem pa tudi prostor svobodnega izražanja ustvarjalne raznolikosti. V vsej slovenski zgodovini je bila kultura tisto, kar s tem pojmom opredeljujejo sodobni teoretiki: bila je povezovalna samostojna sila v družbi, ustvarjalna in dinamična, raznolika, izzivalna in kritična. Za slovensko kulturo poglavitno je tudi, da se v njej razvija slovenski jezik, najpomembnejši razločevalni znak Slovencev kot naroda, ki se po njem razlikuje od drugače govorečih sosedov. V obdobju socialističnega političnega sistema je lahko prav kultura vzpostavljala prostor narodove svobode: literarne revije, pisateljska združenja in posamezna literarna dela so odlično pripomogli pri nastajanju demokratične družbe in samostojne države.

Med glavne mejnike novejšega kulturnega razvoja na Slovenskem štejemo v prvi vrsti načrtovano opismenjevanje prebivalstva, ki se je začelo z Abecednikom kot prvo knjigo Trubarjevega protestantskega repertorija leta 1500 in do danes nadaljevalo v različnih oblikah šolanja. Na začetku 20. stoletja je imel slovenski prostor enega najvišjih odstotkov pismenosti, čedalje bolj razvejen vzgojno-izobraževalni sistem in številne kulturne institucije. K pomembnim mejnikom na tej poti sodi tudi leto 1774 kot začetek javnega šolstva, obdobje Ilirskih provinc med 1809 in 1813, ki je pripeljalo slovenščino v srednjo šolo, in še posebej obdobje po letu 1919, ko je bila v slovenskem prostoru ustanovljena prva univerza s slovenskim učnim jezikom. Potrebo po vzgajanju uradništva, učiteljev, duhovnikov in pravnih delavcev v slovenskem jeziku na višji izobrazbeni ravni je zapisal razsvetljenec Anton Tomaž Linhart leta 1795 v peticiji na ponovno vzpostavitev licejskih študij, v slovenščini so učili na več višjih šolah, slovenščino so vpeljali na liceje v Gradcu in Ljubljani, učili pa so jo tudi v semeniščih v Gorici in Celovcu. S katedro za slovenski jezik in književnost na univerzi v Gradcu je bil leta 1896 ustvarjen temelj slovenski univerzitetni slovenistiki.

Leta 1689 je Valvasor z velikim enciklopedičnim delom Slava Vojvodine Kranjske postavil temelje slovenski kulturni zavesti (četudi z opisom le ene dežele s slovenskim prebivalstvom) in obenem s tem tudi temelje varovanju slovenske kulturne dediščine kot posebni stroki. Organizirana skrb za dediščino ima svoje začetke najprej v ustanovitvi Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani leta 1821 in leta 1839 v ustanovitvi Društva Kranjskega deželnega muzeja.

Leta 1701 je bila ustanovljena Academia Philharmonicorum, leta 1794 je njeno dejavnost obnovila Filharmonična družba.

Po začetkih dramskega ustvarjanja v baroku se konec 18. stoletja začne z Linhartovo dramatiko novo slovensko gledališče, ki opravlja vse do leta 1918 dvojno nalogo, najprej predstavitev slovenske kulturne moči in samobitnosti ter še posebej govorne kulture, poleg tega pa razvijanje gledališke kulture z lastno dramatiko in igralsko veščino. Vse od druge polovice 19. stoletja sem je opazen razmah ljubiteljskega gledališča v okviru čitalnic in dramskih društev, v ta čas sodi začetek organiziranega delovanja operne in baletne dejavnosti, ob koncu 19. stoletja srečamo prve filmske predstave.

Dvojno vlogo v slovenski kulturi ima sprva tudi besedna umetnost, ki se je šele proti drugi polovici 19. stoletja prav razbremenila naloge povezovanja in narodnega ozaveščanja ter zaživela v iskanju izraza lastne svobodne ustvarjalnosti, potem ko je bila poprej dolgo prostor oblikovanja sodobnega slovenskega knjižnega jezika in razprav, kakšna naj bi bila njegova podoba. Slovensko literarno ustvarjanje se razvija iz svojega izročila in obenem vseskozi v stiku z evropskimi tokovi. V tem politično in kulturno razgibanem obdobju ne kaže prezreti pomembne vloge tiskanih medijev in knjige, s katero so načrtno pridobivali bralce. Med najpomembnejšimi kulturnimi združbami sta bili v začetku 20. stoletja, ko še ni bilo skupne slovenske države, Mohorjeva družba in Slovenska matica.

Za zgodovino knjižničarstva sta pomembna predvsem leto 1774, ko je z odlokom Marije Terezije del knjig iz jezuitskega kolegija prešel v splošno uporabo v novi licejski knjižnici in leto 1807, ko je licejska knjižnica dobila pravico do prejemanja obveznega izvoda vseh tiskov s Kranjske. Živa literarna ustvarjalnost je pospeševala bogato založniško in tiskarsko dejavnost, znameniti tiskar Schwentner je na začetku 20. stoletja postavil temelje sodobnega založništva in knjigotrštva.

Izjemen pomen za slovensko kulturo ima skozi vso zgodovino likovna umetnost z arhitekturo kot njeno pomembno sestavino. Svoj pečat je dala slovenski kulturni krajini, razvila je samosvojo naselbinsko kulturo, na nevelikem slovenskem prostoru pokrajinsko podobno raznoliko, kakor so raznolika govorna narečja, obenem pa je na svojevrsten način skozi stoletja na sebi lasten način odgovarjala na ustvarjalne spodbude, ki so prihajale v slovenski prostor od zunaj. Arhitekta Jože Plečnik in Maks Fabiani sta postavila svoje delo ne le v slovenski prostor, svojo izvirno oblikovalsko moč sta prispevala v mednarodno arhitekturno zakladnico. Obdobje Moderne ob prelomu stoletja, ki v vseh umetnostih odslikuje izjemen vzgib duha v ustvarjalnem prostoru slovenske kulture, predstavlja pomembno prelomnico v nadaljnjem razvoju slovenske družbe.

Med prvo in drugo svetovno vojno je bila v Dravski banovini ustanovljena javna radiodifuzija in s tem odprto novo področje kulturnega ustvarjanja, ki se je po drugi vojni razširilo z razvojem televizije.

Intenziven razmah na vseh področjih kulture se je nadaljeval v 2. polovici 20. stoletja, v ta čas spada tudi intenzivna institucionalizacija kulturnih dejavnosti, proti koncu stoletja pa sledi nov vzgib na višjo raven, predvsem glede raznolikosti umetniških izrazov, zvrsti, slogov, estetskih praks in vsebin ter medijev njihovega posredovanja. Nakazana zgodovinska pot in sodobna ustvarjalnost sooblikujeta slovensko kulturo danes.

Tako so v slovensko kulturo že vgrajene vse tiste prvine, ki jih poudarjajo vse sodobne evropske kulturne politike: svoboda izražanja in ustvarjanja, kulturni pluralizem, ovedenje pomena varovanja lastne identitete in kulturne dediščine. Na tej stopnji razvitosti se slovenska kultura danes samozavestno odpira v prihodnost in v nastajajočem skupnem evropskem prostoru vidi možnost in izziv tako za lastno ustvarjalnost kot tudi dolžnost razvijanja ter varovanja svojih posebnosti.

Spričo takšne narave kulture je temeljna naloga kulturne politike na eni strani odprtost do novih pobud in omogočanje sodobne in raznolike ustvarjalnosti ter spodbujanje sobivanja različnih oblik, stilov in miselnih tokov znotraj sodobne kulturne produkcije. Na drugi strani je naloga kulturne politike ohranjanje, oživljanje in aktualizacija kulturne dediščine, saj smo iz nje izšli kot narod s samostojno državo. Iskanje ravnotežja med obema nalogama je tretja naloga kulturne politike. Pri tem pa ni dopustno, da država kulturo kakorkoli usmerja, določa ali nadzira. Država z nacionalnim programom za kulturo opredeljuje javni interes na področju kulture ter opredeljuje cilje in prioritete kulturne politike, pri tem pa se ograjuje od presoje o njenih pojmovnih, svetovnonazorskih in estetskih vsebinah. Državna podpora kulturi je namenjena zagotavljanju pogojev za ustvarjanje in dostopnost kulturnih dobrin, saj dvomilijonski trg tega ne omogoča, zato je na področju kulture regulacija države nujna za njen uravnotežen obstoj in razvoj. Vsebinsko odločanje o uresničevanju ciljev in prioritet nacionalnega programa za kulturo ni v rokah države, temveč je zagotovljen z zakonsko določeno soudeležbo kulturne, strokovne, znanstvene in kritične javnosti v postopkih razdeljevanja javnih sredstev, namenjenih kulturi.

Tako kultura tudi danes ostaja nosilka slovenske nacionalne identitete in tista identifikacijska in konstitutivna točka, v kateri se stikajo ustvarjanje, samozavedanje, samoizražanje, kritično mišljenje in samorefleksija, predvsem pa je to prostor vizij za prihodnost, ki na kulturo zrejo kot na nosilko ustvarjalnosti posameznika, razvoja družbe in socialne kohezivnosti. Ob vsem tem se je kulturna politika dolžna s posebno pozornostjo in trajno skrbjo posvečati bistvenemu elementu naše kulturne identitete, ki je hkrati temelj naše nacionalne identitete: slovenskemu jeziku.

Ne samo zato, ker se skupni slovenski kulturni prostor ne prekriva s slovenskimi državnimi mejami in ker so slovenske manjšine v sosednjih državah izpostavljene močni eroziji, temveč zato, ker grozi manjšim nacionalnim jezikom v procesih globalizacije in integracije marginaliziranje. Skrb za slovenski jezik mora zato ostati prva naloga kulturne politike.

Izhajajoč iz tega na kratko očrtanega zgodovinskega, aktualnega in v prihodnost odprtega položaja slovenske kulture je nastal Nacionalni program za kulturo, s katerim slovenska država izraža interes za ohranjanje in razvoj slovenske kulture v za slovensko nacionalno identiteto prelomnih časih evropskega združevanja.

II. UVOD

Nacionalni program za kulturo je strateški dokument, ki z opredelitvijo kulturno-političnih prioritet, ciljev in ukrepov zagotavlja pogoje za trajnostni in celostni razvoj slovenske kulture. Sprejema se za obdobje štirih let, za obdobje od leta 2004 do leta 2007. Podlaga za sprejem Nacionalnega programa za kulturo je 10. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Skladno s 138. členom tega zakona se nacionalni program za kulturo sprejme najkasneje v roku enega leta od uveljavitve zakona, kar pomeni najkasneje do 29. novembra 2003.

Nacionalni program za kulturo opredeljuje javni interes za kulturo in področja kulture, na katerih se kulturne dobrine zagotavljajo kot javne dobrine. Določa splošne prioritete kulturne politike in odgovarja na ključne razvojne probleme na posameznih področjih kulture, kot jih je izpostavila Analiza stanja na področjih kulture in predlog prednostnih ciljev (Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, 2002), ki je strokovna podlaga pričujočemu programu. Nacionalni program za kulturo izhaja iz zgodovinsko doseženega položaja slovenske kulture, upošteva njene prednosti in slabosti, s splošnimi prioritetami kulturne politike ter s cilji in ukrepi na posameznih področjih pa zagotavlja pogoje za ohranjanje in razvoj slovenske kulture glede na nevarnosti in priložnosti, s katerimi se bo ta soočala v naslednjem obdobju.

Nacionalni program za kulturo tako vzpostavlja ravnotežje med ohranjanjem slovenske kulturne identitete in njenim razvijanjem. Zagotavlja pogoje za skladen razvoj kulture na skupnem slovenskem kulturnem prostoru, pogoje za dvig kulturne ustvarjalnosti, za večanje dostopnosti kulturnih dobrin in ustvarjanja ter pogoje za spodbujanje kulturne raznolikosti. Kulturna politika bo dejavno sooblikovala tudi prihodnjo regijsko ureditev.

Izzivi evropskih integracijskih procesov od slovenske kulturne politike zahtevajo premišljeno in v prihodnost zazrto strategijo razvojnega načrtovanja, ki zagotavlja ravnotežje med ohranjanjem in razvojem slovenske kulture predvsem preko skrbi za slovenski jezik in jezikovno kulturo, odprtosti za kulturno raznolikost, ki je v srži ideje o evropskem združevanju, pojmovanja kulture kot nepogrešljivega dejavnika razvoja in spodbujanja ustvarjalnosti posameznika v času globalizacije in komercializacije, ki vplivata tudi na področje kulture.

Nacionalni program za kulturo se navezuje na vse strateške dokumente vlade, še posebej na Strategijo gospodarskega razvoja, Državni razvojni program, Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, Strategijo Republike Slovenije v informacijski družbi in druge.

Z nacionalnim programom za kulturo je skrb za ohranjanje in razvoj kulture poverjena vladi kot celoti, zato za njegovo izvajanje poleg ministrstva, pristojnega za kulturo, skrbijo tudi vsa ostala ministrstva. Vlada vsako leto najpozneje do 1. junija predloži državnemu zboru poročilo o izvajanju nacionalnega programa za kulturo, državni zbor pa se do poročila opredeli.

III. SPLOŠNE PRIORITETE KULTURNE POLITIKE V OBDOBJU 2004-2007

Splošne prioritete kulturne politike vertikalno prečijo vsa področja kulture, njihovo uresničevanje pa predvideva usklajeno delovanje vseh vladnih resorjev. Del splošnih prioritet se odraža znotraj konkretnih ciljev in ukrepov na posameznih področjih kulture, del jih zaradi svoje posebne narave zahteva posebne ukrepe.

1. Slovenski jezik, njegova raba in razvoj

Cilj je kontinuirano pospeševanje razvoja slovenskega jezika v javnem življenju slovenske družbe. Za izpolnitev tega cilja je potrebna dejavna jezikovna politika, to je usklajena skrb za kulturno, politično, ekonomsko in komunikacijsko razsežnost jezikovne rabe, ki v celoti izvira iz slovenske jezikovne tradicije in se ohranja tudi v novih razmerah, ko Republika Slovenija vstopa v Evropsko unijo. Jezikovna politika se glede slovenskega jezika in javne komunikacije v slovenskem prostoru oblikuje kakor doslej samostojno. V Evropsko unijo vstopamo tako tudi kot država z lastnim jezikom za vsa področja javnega življenja, ki ima svojo normo, korpus in druge podlage in lastno slogovno izoblikovanost. Svojo jezikovno samobitnost bomo lahko razvijali tudi v novih razmerah glede na to, da Evropska unija sprejema idejo večjezikovnosti, spoštovanja in razvijanja jezikovne raznolikosti, in čeprav prihaja pri stiku različno govorečih v posameznih govornih položajih do posebnosti v izbiri jezika in njegove rabe, bo to uravnavala primerna jezikovna politika ne z restriktivnostjo, temveč z ozaveščanjem in spodbujanjem. Pomembna naloga jezikovne politike je v povezovanju vseh virov jezikovnega razvoja in njegovih nosilcev ter v pospeševanju njihove dejavnosti. Na ožjem področju kulture bo Ministrstvo za kulturo podpiralo programe in projekte, ki razvoj jezika spremljajo in podpirajo.

Slovenščina ni samo sredstvo za vsakodnevno sporazumevanje, izražanje duhovnih in umetniških sporočil, ampak tudi zakladnica kulture in eden glavnih simbolov nacije in države, zato mora skrb zanjo potekati na vseh ravneh, ne le v šolstvu in javnem komuniciranju, delovnih in tehnoloških procesih, v tehniki in znanstveni terminologiji.

Ukrepi:

-

koordiniranje jezikovne politike

-

sprejetje zakona o javni rabi slovenskega jezika in skrb za njegovo udejanjanje

-

pospeševanje dostopnosti knjige v slovenskem jeziku s spodbujanjem tako izvirne ustvarjalnosti kakor prevodne književnosti z namenom, širiti in poglabljati bralno kulturo

-

podpiranje programov in projektov za samostojno ugotavljanje funkcionalne pismenosti in za odpravljanje razlogov za primanjkljaj

-

sodelovanje in povezovanje na področju znanosti in izobraževanja pri programih in projektih raziskovanja slovenskega knjižnega jezika, predvsem besediloslovja in leksike tako standardnega jezika kakor strokovnih terminologij; pospeševanje raziskovanja sociokulturnih razsežnosti rabe slovenskega jezika v vsem strnjenem prostoru slovenskega jezika

-

pomoč pri poglabljanju vedenja o pravilih tvorbe besedil in primenosti in povednosti rabe posameznih izrazil (lektoriranje, jezikovna pomagala, učenje pisanja)

-

posebna pozornost jezikovni rabi v medijih, pisnih, govornih ter splošnemu širjenju avdiovizualne kulture, kar vpliva na splošno govorno kulturo javnega sporazumevanja

-

pospeševanje govornih uprizoritvenih umetnosti v slovenskem jeziku z izvirno slovensko dramatiko in prevajanjem dramskih del, podpiranje gledališke produkcije ter prenašanje te produkcije v različne medije

-

ukrepi na področju knjižničnih dejavnosti, ki zvišujejo dostopnost knjižničnega gradiva in pospešujejo razvoj branja. Z njimi je namenjena vsa pozornost ohranjanju in razvijanju knjižničnih fondov, pa tudi skrbi za posodabljanje gradiva z elektronskimi publikacijami v slovenščini in digitalizacijo knjižne dediščine

-

upoštevanje posebnosti rabe slovenskega jezika kot drugega jezika v ustavno dvojezičnih okoljih; pospeševanje vedenja o slovenščini kot drugem/tujem jeziku z vsemi potrebnimi podlagami.

Kazalci:

-

povezovanje in preglednost nad viri za izvajanje dejavne jezikovne politike

-

stopnja usklajenosti ukrepov na področju jezikovne politike

-

raven usklajene zakonodaje na področju rabe slovenskega jezika

-

stopnja implementacije zakonodaje na področju jezika

-

produkcija in dostopnost slovenskih in prevedenih del na različnih področjih kulture

-

stopnja razširjenosti slovenščine kot drugega/tujega jezika.

2. Spodbujanje kulturne raznolikosti

Pomemben cilj kulturne politike je spodbujanje kulturne raznolikosti, pluralizma ustvarjanja in kulturnih dobrin. Gre za enega izmed ciljev, ki je zapisan v 151. členu Amsterdamske pogodbe iz leta 1997, na katerem temelji ideja o evropskem združevanju in ki ga opisuje tudi UNESCO-v dokument Naša ustvarjalna raznolikost (1993). Odprtost kulturne politike za druge kulture, mednarodne izmenjave, kulturne pravice narodnih skupnosti, manjšinskih skupnosti in ranljivih skupin ter kulturna dejavnost Slovencev zunaj Republike Slovenije pomembno prispevajo k razvoju kulturne identitete. S tega vidika bo za uresničevanje tega cilja pomembno tudi izoblikovanje programov, ki vključujejo evropsko dimenzijo in ki se bodo potegovali za sredstva iz mednarodnih virov. Cilj je z vidika skupnega slovenskega kulturnega prostora še posebej pomemben, saj je slovenska kultura od nekdaj prepoznavna po svoji bogati notranji raznolikosti.

Ukrepi:

-

pripoznanje, da spada v javni interes na področju kulture široka paleta ustvarjanja ne glede na zvrstnost, ciljno občinstvo, estetski okus ali svetovni nazor

-

prednostna podpora deficitarnim umetniškim zvrstem, vsebinam z raznoliko etnično tematiko, manjšinskim kulturam ter programom in projektom ranljivih skupin

-

zagotavljanje dostopnosti kulture in ustvarjanja

-

zagotavljanje ustrezne administrativne podpore izvajalcem, ki se potegujejo za sredstva mednarodnih virov

-

prednostna podpora programom, ki črpajo sredstva iz mednarodnih virov.

Kazalci:

-

delež manjšinskih kultur, programov in projektov ranljivih skupin ter deficitarnih zvrsti znotraj programov in projektov, ki jih podpira Ministrstvo za kulturo

-

širina opredelitve javnega interesa za kulturo

-

število programov in projektov, ki prejemajo sredstva iz mednarodnih virov.

3. Zagotavljanje dostopnosti kulturnih dobrin in pogojev za ustvarjalnost

Cilj izhaja iz kulturne razsežnosti človekovih pravic in je usmerjen v spodbujanje vseh vrst dostopnosti kulturnih dobrin in ustvarjalnosti (fizična, regijska, informacijska, socialna itd.). Dostopnost kulture ne sme biti pogojena s socialnim statusom posameznika, s specifičnimi osebnimi okoliščinami posameznika, kakršna je npr. invalidnost, prav tako ne z regijskim dejavnikom, zato je ta cilj eden izmed prioritetnih na vseh področjih kulture. Uresničevanje tega cilja je v veliki meri odvisno od ukrepov, ki bodo omogočali nadaljnji razvoj tradicionalnih kulturnih središč po vsej Sloveniji in bodo temeljili na dopolnjevanju državnih in lokalnih sredstev.

Ukrepi:

-

zagotavljanje optimalnega delovanja javne kulturne infrastrukture in njenega razvijanja

-

prednostna podpora investicijam, s katerimi lokalne skupnosti in država na osnovi sklenjenega dogovora zagotavljajo prostorske pogoje za delovanje izvajalcev na področjih kulture, ki je v javnem interesu

-

dejavna vloga kulturne politike pri oblikovanju regijske ureditve

-

do konca leta 2004 izoblikovati ustrezni sistem financiranja občin, ki bo zagotovil dodatna sredstva sedežnim občinam, da bodo lahko v skladu z 128. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo prevzele financiranje občinskih javnih zavodov širšega pomena (36), ki jih sedaj financira država,

-

zagotavljati dostopnost javne kulturne infrastrukture najširšemu krogu izvajalcev s področja kulture

-

s prednostnimi kriteriji in spodbudami delovanju kulturnega trga zviševati dostopnost kulturnih dobrin in ustvarjalnosti na skupnem slovenskem kulturnem prostoru

-

spodbujanje razvoja knjižnične mreže, knjigarniške mreže, mreže intermedijskih centrov in mreže umetniških kinematografov na skupnem slovenskem kulturnem prostoru

-

spodbujanje decentraliziranosti glasbenih in uprizoritvenih umetnosti na skupnem slovenskem kulturnem prostoru

-

na podlagi 130. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo v pogodbah o medsebojnih obveznostih sofinanciranja javnih zavodov s področja kulture s strani države in lokalnih skupnosti prednostno izpostaviti nalogo zagotavljanja dostopnosti kulture in pogojev za ustvarjalnost

-

prednostna podpora programom in projektom, ki zvišujejo različne ravni dostopnosti kulture, informiranost o kulturi (ob upoštevanju posebne vloge javne radiotelevizije) in izboljšujejo pogoje za ustvarjanje na vseh področjih kulture

-

ozaveščanje o pomembnosti prilagajanja kulturnih ustanov in njihove ponudbe tako, da bo oboje dostopno tudi invalidom s senzornimi ali gibalnimi motnjami

-

dejavno spodbujanje tovrstnih prilagoditev.

Kazalci:

-

povečevanje deleža kulturnih vsebin v programih javne radiotelevizije in drugih elektronskih medijih

-

razmerje med kulturno ponudbo v osrednji Sloveniji in drugih regijah

-

razmerje med obiskovalci kulturnih prireditev v osrednji Sloveniji in v drugih regijah

-

število obiskovalcev kinematografov

-

število obiskovalcev muzejev in galerij

-

število letno izposojenih knjig v splošnih knjižnicah in število letno prodanih knjig na glavo prebivalca

-

število večobčinskih javnih zavodov, katerih financiranje je bilo preneseno na sedežne občine

-

delež, ki ga gospodinjstva namenjajo kulturi

-

porast števila članov kulturnih društev.

4. Kulturna vzgoja kot ustvarjalna vzgoja in kot vzgoja za ustvarjalnost

Ena ključnih prioritet številnih evropskih kulturnih politik je spodbujanje programov in projektov, ki povezujejo kulturno, izobraževalno in znanstveno sfero ter področje medijev in ki spodbujajo učečo se populacijo vseh starostnih stopenj tako k spoznavanju kulture kot tudi k samemu ustvarjanju s ciljem. S tem se zvišuje kulturno pismenost, kar je tudi eden izmed ciljev Konvencije o otrokovih pravicah. Kulturna vzgoja je preplet ustvarjanja na vseh področjih kulture, od tradicionalnih do sodobnih umetniških zvrsti, vključno s popularno kulturo in mediji, preplet učenja o kulturi, njene refleksije in ustvarjanja. Bistvo kulturne vzgoje ni v dodajanju novih vsebin, temveč v prepletanju vseh kurikularnih področij preko inovativnih pedagoških in didaktičnih pristopov. Zato se uresničevanje cilja primarno navezuje na predšolsko, osnovnošolsko in srednješolsko mladino in je usmerjeno ne le v oblikovanje bodočih "kulturnih potrošnikov", temveč tudi bodočih "kulturnih ustvarjalcev", na analogen način pa vključuje tudi študijske in andragoške programe. Uresničevanje te prednostne naloge je v veliki meri odvisno od usklajevanja z izobraževalno politiko in od zagotavljanja dostopnosti kulturnih dobrin in možnosti ustvarjanja. Cilj je usmerjen k temu, da se znotraj programov in projektov, ki jih sofinancira Ministrstvo za kulturo, zviša delež vsebin, ki se nanašajo na otroke in mladino.

Ukrepi:

-

prednostna podpora programom in projektom s področja kulturne vzgoje na vseh področjih kulture

-

spodbujanje stanovskih društev k večji dejavnosti na področju kulturne vzgoje

-

spodbujanje vključevanja javnega sektorja v kulturi in izvajalcev javnih kulturnih programov ter kulturnih projektov v izobraževalne procese

-

dejavna vloga kulturne politike v oblikovanju in izvajanju izobraževalne politike.

Kazalci:

-

število programov in projektov s področja kulturne vzgoje

-

število sodelujočih in število udeleženih pri teh programih in projektih

-

delež pedagoških programov znotraj programov javnih zavodov in programov izvajalcev javnih kulturnih programov.

5. Izobraževanje za poklice v kulturi

Kulturna politika prevzema dejavnejšo vlogo pri oblikovanju in izvajanju šolskih programov, ki izobražujejo za poklice v kulturi. Obenem kulturna politika prednostno skrbi za izobraževanje za tiste poklice v kulturi, ki niso del šolskega sistema. Uresničevanje cilja zahteva usklajevanje z izobraževalno politiko.

Ukrepi:

-

medresorsko koordinirana štipendijska politika

-

prednostna podpora programom in projektom, ki se navezujejo na deficitarne poklice v kulturi

-

spodbujanje stanovskih društev k večji dejavnosti na področju izobraževanja za poklice v kulturi

-

zagotavljanje štipendij za izobraževanje za deficitarne poklice v kulturi

-

spodbujanje vključevanja javnega sektorja v kulturi v izobraževalne procese

-

spodbujanje sodelovanja izvajalcev javnega sektorja, javnih kulturnih programov in kulturnih projektov s študijskimi programi umetniških akademij.

Kazalci:

-

število programov in projektov, ki zapolnjujejo vrzeli na področju izobraževanja za poklice v kulturi

-

število deficitarnih poklicev v kulturi

-

število prejemnikov štipendij za poklice v kulturi.

6. Kultura kot kategorija razvoja: kultura kot generator gospodarskega razvoja, človeških virov, kvalitete življenja in socialne kohezivnosti

Omejen kulturni trg in prav tako omejena sredstva, ki jih državni in lokalni proračuni namenjajo kulturi, je razlog za premišljeno politiko na področjih, na katerih so kulturne dobrine tudi tržno blago. Spodbude "kulturni" ali "kreativni industriji" so kot spodbude ustvarjalnosti in spodbude dostopnosti kulture pomemben instrument za razvijanje človeških virov, socialne kohezivnosti, za kakovostno preživljanje prostega časa in kvaliteto življenja (Kultura v srcu, Svet Evrope, 1997). Prav zato ekonomiko kulture na področjih kulturne ali kreativne industrije sestavljajo tako javni viri kot viri iz zasebnega sektorja. Naloga kulturne politike je ustvariti pogoje za večja vlaganja gospodarstva v kulturo ter spodbujati njuno sinergijo, na ta način pa povečati delež bruto domačega proizvoda, ki je namenjen kulturi. Donacije se upoštevajo kot davčna olajšava.

Ukrepi:

-

prednostna podpora programom in projektom, ki vključujejo sodelovanje gospodarskega sektorja

-

prednostna podpora programom in projektom, ki spodbujajo kulturni turizem

-

prednostna podpora javnim kulturnim programom in kulturnim projektom, ki imajo širše ekonomske učinke

-

s prednostnim podpiranjem skupnih infrastrukturnih programov in projektov na področjih kulture zagotoviti pogoje za boljše delovanje kulturnega trga in večjo dostopnost kulture

-

vlaganja v kulturo se uveljavljajo kot davčna olajšava

-

uveljavljanje davčnih olajšav za pravne osebe, ki spodbujajo vlaganja v kulturo

-

uveljavljanje davčnih olajšav za vlaganje v obnovo spomeniškega fonda, ki je v zasebni lasti

-

stimulativna davčna obravnava dohodkov iz naslova umetniške ustvarjalnosti.

Kazalci:

-

razmerje med javnimi in izvenproračunskimi sredstvi za kulturo

-

število programov in projektov, ki nastajajo na podlagi partnerstva med državo in gospodarstvom

-

število novih delovnih mest kot posledica razvoja kulture

-

število samozaposlenih v kulturi.

7. Neposredna podpora ustvarjalcem

V razmerah omejenega trga in posodabljanja javnega sektorja sodi med prednostne cilje tudi zagotovitev spodbudnih pogojev za delo ustvarjalcev na vseh področjih kulture. Cilj prispeva k dvigu ustvarjalnosti posameznikov in večji dostopnosti ustvarjanja ter spodbuja kulturno raznolikost.

Ukrepi:

-

na vseh področjih kulture uvesti delovne štipendije oziroma "štipendije za ustvarjalnost" kot neposreden vložek v zagotavljanje pogojev za ustvarjalnost posameznika

-

letno podeliti najmanj sto delovnih štipendij

-

zagotavljanje infrastrukturnih pogojev za ustvarjalce

-

dvigniti raven spoštovanja avtorskih pravic

-

posodobiti inštrument samozaposlenih v kulturi

-

uveljaviti enakost zaposlenih in samozaposlenih umetnikov z drugimi delavci glede plačil.

Kazalci:

-

število podeljenih delovnih štipendij na posameznih področjih kulture

-

razmerje med številom zaposlenih v javnem sektorju in številom samozaposlenih v kulturi

-

raven spoštovanja avtorskih pravic

-

število ustvarjalcev, ki uporabljajo javno kulturno infrastrukturo.

8. Informatizacija v kulturi

Skladno s "Strategijo Republike Slovenije v informacijski družbi" (sprejeto na 8. seji Vlade Republike Slovenije, 13. 2. 2003, sklep št. 033-15/2003-1) je informatizacija v kulturi opredeljena kot prednostna naloga kulturne politike. Cilj je povečanje dostopnosti kulture, dostopnost celovitih informacij o kulturi in zagotavljanje kvalitetnejšega strokovnega in znanstvenega vrednotenja kulture. Cilj je uresničljiv ob povezovanju različnih informacijskih sistemov, ki delujejo na področjih kulture, to povezovanje pa bo skupno točko našlo v nacionalnem kulturnem portalu.

Ukrepi: Prednostna podpora

-

nakupu računalniške, programske in komunikacijske opreme za splošne knjižnice in nacionalno knjižnico in sistem COBISS

-

mreži intermedijskih centrov po regijah

-

vzpostavitvi enotnega registra kulturne dediščine

-

informatizaciji delovnih procesov javnih zavodov s področja varovanja kulturne dediščine

-

oblikovanju nacionalnega kulturnega portala

-

vzpostavitvi glasbeno-informacijskega središča

-

oblikovanju enotnega informacijskega sistema "knjige na trgu"

-

arhiviranju za slovensko kulturo pomembnih vsebin na internetu

-

digitalizaciji slovenske knjižne dediščine in njene prisotnosti na internetu

-

drugim informacijskim projektom na področjih kulture.

Kazalci:

-

kvantiteta, kakovost in ažurnost dosegljivih informacij na področjih kulture

-

povezanost in povezljivost informacijskih sistemov na področjih kulture

-

dostopnost in izkoriščenost teh informacij

-

možnost kreativne izrabe informacijskih sistemov na področjih kulture.

9. Posodobitev javnega sektorja v kulturi

Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo je uzakonil vrsto mehanizmov na področju upravljanja, vodenja in financiranja javnih zavodov ter urejanja delovnih razmerij. S tem je zagotovljena pravna podlaga za posodobitev javnega sektorja v kulturi v smeri njegove večje učinkovitosti, odprtosti in avtonomnosti.

Ukrepi:

-

skupno organiziranje administrativnih upravnih nalog manjših javnih zavodov, tj. tistih z manj kot 10 zaposlenimi

-

prestrukturiranje delovnih razmerij za umetniške poklice v smeri postopnega povečevanja deleža delovnih mest z delovnim razmerjem za določen čas

-

pilotno preoblikovanje najmanj dveh javnih zavodov, katerih dejavnost po svoji naravi zahteva gospodarstvu namenjene statusne oblike, v gospodarski družbi oziroma preoblikovanje najmanj treh javnih zavodov, v katerih profesionalna odličnost, razvojna vizija, prostorski in kadrovski pogoji omogočajo ter zahtevajo večjo avtonomijo, v ustanove.

Kazalci:

-

število reorganiziranih manjših javnih zavodov

-

razmerje med zaposlenimi za nedoločen čas in zaposlenimi za določen čas v javnih zavodih, ki jih je ustanovila država

-

število preoblikovanih javnih zavodov v gospodarske družbe

-

število preoblikovanih javnih zavodov v ustanove.

10. Sodelovanje z nevladnimi organizacijami

Nevladne organizacije, ki delujejo na področju kulture, so s svojo prisotnostjo, delovanjem, znanjem in izkušnjami pomemben dejavnik pri zagotavljanju kompleksne prisotnosti kulturnih dobrin, osveščanju javnosti glede potrebe po vrhunskih umetniških dogodkih in kvalitete splošnega kulturnega življenja ter kulturne ponudbe kot generatorja kulturne in turistične ponudbe. Prav tako s svojimi predlogi in preko civilnega dialoga participirajo pri oblikovanju, vrednotenju in izvajanju konkretnih ukrepov nacionalnega programa za kulturo. Sodelovanje in participacija nevladnih organizacij je eden temeljnih pogojev dobre kulture in optimalno doseženih ciljev nacionalnega programa.

Ukrepi:

-

zagotavljanje pogojev nevladnim organizacijam za izvajanje umetniških in izobraževalnih programov in projektov

-

obveščanje nevladnih organizacij glede priprave predpisov in odločitev, ki se nanašajo na izvajanje nacionalnega programa za kulturo

-

vključevanje nevladnih organizacij v pripravo predpisov, odločitev in vrednotenje ukrepov, ki se nanašajo na izvajanje nacionalnega programa za kulturo ter zagotavljanje pogojev za to vključevanje nevladnih organizacij.

Kazalci:

-

število nevladnih organizacij, ki se skozi civilni dialog vključujejo v pripravo in vrednotenje ukrepov na področju kulture

-

število aktivnosti Ministrstva za kulturo, ki pomenijo informiranje, vabilo k sodelovanju oziroma sodelovanje z nevladnimi organizacijami pri pripravi ukrepov ali predpisov ter njihovemu vrednotenju.

IV. OPREDELITEV JAVNEGA INTERESA ZA KULTURO

Nacionalni program za kulturo opredeljuje javni interes za kulturo z namenom zagotavljanja pogojev za kulturno ustvarjalnost, dostopnost kulturnih dobrin, kulturno raznolikost, slovensko kulturno identiteto in skupen slovenski kulturni prostor. Javni interes za kulturo se v Nacionalnem programu za kulturo zagotavlja skozi splošne prioritete kulturne politike ter skozi cilje in ukrepe na posameznih področjih kulture. Področja javnega interesa za kulturo na posameznih področjih kulture oziroma tista področja kulture, na katerih se zagotavljajo kulturne dobrine kot javne dobrine, so v nadaljevanju podrobno opredeljena.

S tem daje Nacionalni program za kulturo, skupaj s področnimi zakoni in lokalnimi programi za kulturo, podlago za uresničevanje javnega interesa za kulturo, tj. podlago za izvedbene načrte nosilcev javnega interesa za kulturo, podlago za neposredne pozive, javne razpise in javne pozive za financiranje javnih kulturnih programov in kulturnih projektov, akte o ustanovitvi javnih zavodov, njihove strateške načrte in (več)letne programe dela, javne razpise za oddajo javne kulturne infrastrukture in upravne odločbe.

Uprizoritvene umetnosti

V javni interes na področju uprizoritvenih umetnosti spadajo: produkcija in postprodukcija v dramskem gledališču, lutkovnem gledališču, plesnem gledališču, eksperimentalnem oziroma raziskovalnem gledališču, na področju sodobnega plesa, uličnega gledališča, organizacija festivalov, vse vmesne oblike ter vse mejne oblike gledaliških praks, ki črpajo iz ostalih področij ustvarjanja oziroma kreativno uporabljajo nove tehnologije, zagotavljanje pogojev za ustvarjalnost posameznika, mednarodne izmenjave, mednarodna promocija, skrb za slovensko gledališko dediščino, informatizacija, raziskovanje, izobraževanje in podporni projekti.

Glasbene umetnosti

V javni interes na področju glasbenih umetnosti spadajo: ustvarjanje izvirnih glasbenih del vseh tradicionalnih in sodobnih glasbenih zvrsti, ustvarjanje koreografij na področju baleta in plesa, koncertni cikli in festivali ter koncertna gostovanja vseh tradicionalnih in sodobnih glasbenih zvrsti, glasbeno založništvo (akustična in notna gradiva), glasbeno scenska produkcija, glasbeni programi, ki nastajajo v elektronskih medijih, vse vmesne oblike ter vse mejne oblike na področju glasbenih umetnosti, ki črpajo iz ostalih področij ustvarjanja oziroma kreativno uporabljajo nove tehnologije, zagotavljanje pogojev za ustvarjalnost posameznika, skrb za slovensko glasbeno dediščino, informatizacija, raziskovanje, izobraževanje in podporni projekti, mednarodne izmenjave in mednarodna promocija.

Vizualne umetnosti

V javni interes na področju vizualnih umetnosti spadajo: vse tradicionalne in sodobne zvrsti likovnega področja, slikarstvo, kiparstvo, grafika, risba, fotografija, video, arhitektura, oblikovanje, organiziranje razstavnih programov in projektov, izobraževanje, skrb za slovensko likovno dediščino, informatizacija, raziskovanje in podporni projekti, vse vmesne oblike ter vse mejne oblike na področju glasbenih umetnosti, ki črpajo iz ostalih področij ustvarjanja oziroma kreativno uporabljajo nove tehnologije zagotavljanje pogojev za ustvarjalnost posameznika, mednarodna promocija izvirne slovenske vizualne umetnosti, mednarodno sodelovanje in mednarodna promocija.

Intermedijske umetnosti

V javni interes na področju intermedijskih umetnosti spadajo: vse umetniške prakse, ki v svojem ustvarjalnem aktu prepletajo različne umetniške zvrsti ter uporabljajo informacijske tehnologije, robotiko, medmrežje, kibernetiko, teleprezenco, telekomunikacijsko umetnost, virtualno resničnost in tako imenovano razširjeno telesnost, interaktivni performans, interaktivne (avdio, video itd.) instalacije, spletna umetnost, urbane javne intervencije, organizacija festivalov, skrb za intermedijsko dediščino, zagotavljanje pogojev za ustvarjalnost posameznika, izobraževanje, informatizacija, raziskovanje, podporni projekti, mednarodno sodelovanje in mednarodna promocija.

Knjižnična dejavnost

V javni interes na področju knjižnične dejavnosti spadajo: optimalna ponudba knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah, ponudba informacij in storitev, ki so osredotočene na kulturne, izobraževalne, informacijske in socialne potrebe okolja, na informacijsko opismenjevanje in podporo vseživljenjskemu učenju; zagotavljanje prostorskih pogojev in opreme za uporabo gradiva, pridobivanje informacij in smotrna izraba prostega časa v knjižnici, omogočanje dostopa do urejenih zbirk domoznanskega gradiva za lokalne študije; zagotavljanje dostopnosti knjižničnega gradiva za slepe in slabovidne v njim prilagojenih tehnikah; izobraževanje, raziskovanje in podporni projekti, mednarodno sodelovanje, učinkovit sistem pridobivanja obveznega izvoda gradiva na vseh medijih, ki bo zagotavljal popolnost, ohranitev in dostopnost nacionalne zbirke, dostop do podatkov o nacionalni zbirki in nacionalno pomembnih knjižničnih zbirkah iz vseh knjižnic v Sloveniji preko vzajemnega bibliografskega sistema COBISS in interneta, tekoče objavljanje Slovenske bibliografije, dostopnost vseh redkih in ogroženih gradiv s pomočjo restavriranja, prenosa na nadomestne nosilce, zlasti mikrofilm in elektronske medije, dostop do svetovnih virov informacij, zlasti s pomočjo elektronskih publikacij oziroma interneta, medknjižnična izposoja iz domačih in tujih knjižnic, koordiniran sistem mednarodnega številčenja publikacij oziroma storitev za mednarodno bibliografsko kontrolo.

Knjiga

V javni interes na področju knjige spadajo: zagotavljanje pogojev za optimalno delovanje vseh dejavnikov znotraj verige knjige, zagotavljanje pogojev za ustvarjalnost posameznika, založniška dejavnost, knjigarniška mreža, knjižnična mreža, bralna kultura, izvirna in prevodna nekomercialna knjižna in revialna produkcija s področij leposlovja in humanistike ter umetnosti in kulture nasploh, mladinska književnost in mladinska periodika, strokovna in kritiška dela s področja kulture, promocija knjig, branja in avtorjev, literarni festivali, mednarodna dejavnost in mednarodna promocija, prevajanje slovenskih avtorjev v tuje jezike, izobraževanje, informatizacija, raziskovanje, podporni projekti in dostopnost knjig za slepe in slabovidne.

Mediji in avdiovizualna kultura

V javni interes na področju medijev in avdiovizualne kulture spadajo: razširjanje programskih vsebin, ki so pomembne za uresničevanje pravice državljanov oziroma državljank Republike Slovenije, Slovencev zunaj Republike Slovenije, pripadnikov oziroma pripadnic slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, do javnega obveščanja in do obveščenosti; za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete, za vzpodbujanje kulturne ustvarjalnosti na področju medijev, za kulturo javnega dialoga, za utrjevanje pravne in socialne države, za razvoj izobraževanja in znanosti; podpiranje razvoja tehnične infrastrukture na področju medijev, razširjanje programskih vsebin, namenjenih slepim in gluhonemim, v njim prilagojenih tehnikah, ter razvoj ustrezne tehnične infrastrukture; področje kinematografije, filmska umetnost, produkcija, distribucija in prikazovanje filmov, organiziranje festivalov, arhiviranje in raziskovanje na področju filmske umetnosti, zagotavljanje pogojev za ustvarjalnost posameznika, izobraževanje, informatizacija, raziskovanje in podporni projekti na področju medijev in avdiovizualne kulture, mednarodna dejavnost in mednarodna promocija.

Varstvo kulturne dediščine

V javni interes na področju varstva kulturne dediščine spadajo: vzdrževanje in obnavljanje dediščine ter preprečevanje njene ogroženosti, zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za uresničevanje kulturne funkcije dediščine ne glede na njeno namembnost, zagotavljanje javne dostopnosti dediščine ter omogočanje njenega preučevanja, preprečevanje posegov, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in s tem vrednost dediščine, skrb za uveljavljanje in razvoj sistema varstva dediščine, varstvo arhivskega gradiva kot kulturnega spomenika, zagotavljanje infrastrukturnih pogojev za izvajanje varstva arhivskega gradiva, zagotavljanje dostopnosti arhivskega gradiva, mednarodna dejavnost, mednarodna promocija, izobraževanje, informatizacija, raziskovanje in podporni projekti.

Narodni skupnosti, romske skupnosti, druge manjšinske etnične skupnosti in priseljenci

V javni interes za kulturo na področju narodnih skupnosti, romske skupnosti, drugih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev spadajo: dejavnost kulturnih zavodov, katerih ustanoviteljici sta osrednji organizaciji narodnih skupnosti, založniška dejavnost, knjižnična dejavnost, ohranjanje maternih jezikov skupnosti, dejavnosti na vseh drugih področjih kulture, kulturni stiki s svojimi državami, mednarodno sodelovanje skupnosti in manjšin na področjih kulture, medsebojno sodelovanje skupnosti in manjšin na področjih kulture, izobraževanje, informatizacija, raziskovanje in podporni projekti.

Slovenci zunaj Republike Slovenije

V javni interes za kulturo na področju Slovencev zunaj Republike Slovenije spadajo: kulturno delovanje v najširšem pomenu besede Slovencev v sosednjih državah, Slovencev po Evropi, Slovencev v državah bivše Jugoslavije, Slovencev v prekomorskih državah, delovanje društev in institucij, ki skrbijo za to področje v Sloveniji, promocija kulturne ustvarjalnosti Slovencev zunaj Republike Slovenije v Sloveniji, promocija ustvarjalnosti Slovencev zunaj Republike Slovenije na vseh področjih kulture in prek njih promocija slovenske kulture v državah, v katerih živijo, izobraževanje, informatizacija, raziskovanje, mednarodna dejavnost in podporni projekti.

Ljubiteljske dejavnosti

V javni interes na področju ljubiteljskih dejavnosti spadajo: vse dejavnosti kulturnih društev, skupin in ostalih organizacij, ki delujejo na področjih kulture, zagotavljanje infrastrukturnih pogojev za kulturne dejavnosti, mednarodna dejavnost, mednarodna promocija, izobraževanje, informatizacija, raziskovanje in podporni projekti.

Mednarodno sodelovanje

V javni interes na področju mednarodnega sodelovanja spadajo: zagotavljanje pogojev za mednarodne izmenjave, zagotavljanje pogojev za mednarodne koprodukcije, participacija v mednarodnih fondih, uresničevanje dogovorov iz kulturnih sporazumov in programov, ki vzpostavljajo ustrezne pogoje za mednarodno sodelovanje, vključevanje v multilateralne in bilateralne povezave, izobraževanje, informatizacija, raziskovanje in podporni projekti.

V. CILJI IN UKREPI NA POSAMEZNIH PODROČJIH KULTURE

Cilji in ukrepi na posameznih področjih kulture odražajo splošne prioritete kulturne politike in obenem odgovarjajo na ključne razvojne probleme posameznih področij, kot jih je izpostavila Analiza stanja na področjih kulture. Na vsakem posameznem področju so najprej opredeljeni splošni cilji področja, nato pa prioritete ter ukrepi, ki so opremljeni s pričakovanimi učinki, kazalci za doseganje teh učinkov, časom za njihovo izvedbo in predvideno obremenitvijo proračuna. Finančno izhodišče programa je sprejeti proračun Republike Slovenije za leto 2004 ter sprejete zakonske obveznosti.

I. Uprizoritvene umetnosti

Splošna cilja:

I. Zagotoviti boljšo geografsko razporejenost ponudbe, in sicer do leta 2007 doseči, da bo vsaj 10% gostovanj izvedenih izven kraja nastanka produkcije.

Cilj je tesno povezan z drugim ciljem, saj se s povečanjem gostovanj po Sloveniji (in pri Slovencih zunaj Republike Slovenije) poveča obseg postprodukcije.

Ukrep: Prednostna podpora programom in projektom, katerih izvajalci načrtujejo izvedbo tudi izven kraja nastanka produkcije.

Dolgoročnejši cilj je spodbuditev interesa uporabnikov na kar največ geografskih območjih za ustvarjanje, produciranje in organiziranje na področjih uprizoritvenih umetnosti ter tako povečati dostopnost predstav. Vmesna in dovolj določna postaja do takšnega končnega cilja je spodbuda distribuciji ponudbe uprizoritvenih umetnosti izven kraja njenega nastanka, pri tem pa ima prednost osredotočenje na ponudbo, namenjeno osnovnošolski in srednješolski populaciji. V ta sklop sodi tudi projekt gledališkega abonmaja za Slovence zunaj Republike Slovenije.

Kazalci:

-

razmerje med številom ponovitev in številom gledalcev v večjih kulturnih središčih in številom ponovitev in številom gledalcev izven večjih kulturnih središč

-

število območij v Sloveniji, na katerih ni ponudbe na področju uprizoritvenih umetnosti

-

število gostovanj izven Republike Slovenije

-

število gostovanj pri Slovencih zunaj Republike Slovenije.

II. Povečanje obsega postprodukcije izvajalcev javnih kulturnih programov in kulturnih projektov na povprečno vsaj 7 ponovitev in vsaj 700 obiskovalcev na posamezno produkcijo do leta 2007.

Gre za kompleksno problematiko (iz nje je izvzeto lutkarstvo, saj v tem segmentu občutno odstopa glede postprodukcije), saj se ob obsežni produkciji novih umetniških del dogaja, da doživljajo posamezne predstave po le nekaj ponovitev na prizoriščih za manj kot sto obiskovalcev. Cilj ni usmerjen h komercializaciji produkcije, temveč k spodbujanju njene dostopnosti, kar predpostavlja tudi učinkovitejše promocijske in tržne pristope.

Ukrepi: Prednostna podpora programom in projektom z izdelano promocijsko vizijo in distribucijsko mrežo ter tistim, ki načrtujejo večje število ponovitev na skupnem slovenskem kulturnem prostoru.

Kazalci:

-

število ponovitev

-

regijsko enakomerno razporejena ponudba

-

število obiskovalcev

-

delež prihodkov od prodanih vstopnic.

Prioritete in ukrepi

1.

Cilj: Povečati delež programov, ki so namenjeni mlajšemu občinstvu, in oblikovanje drugih ciljnih občinstev.

Javni zavodi sicer izvajajo programe sodelovanja s šolami, razpolagajo z infrastrukturo in drugimi zmogljivostmi ter imajo posamezne oblikovane programske vsebine za otroke in mladino, vendar so možnosti tu še neizkoriščene. Podobno velja za izvajalce javnih kulturnih programov in kulturnih projektov.

Ukrep: Prednostna podpora tistim programom javnih zavodov in izvajalcev javnih kulturnih programov ter kulturnih projektov, ki vključujejo osnovnošolske in dijaške gledališke abonmaje ter druge kulturno-vzgojne vsebine.

Gre za pokrivanje razlike med ceno šolske–abonmajske vstopnice in ceno vstopnice, ki omogoča realizacijo ponovitve brez negativne razlike. Možnosti so zaenkrat neizkoriščene predvsem pri oblikovanju mladinskih abonmajev in navezavi gledaliških programov na maturitetne vsebine. Pogoj za uresničevanje cilja je ustrezna medresorska usklajenost, ki bo pedagoge in ustvarjalce spodbujala k temu, da skupaj načrtujejo, izvedejo in evalvirajo kulturno-vzgojne programe, pri katerih so učenci deležni ustrezne priprave, aktivne soudeležbe in nato tudi refleksije umetniškega dogodka.

Pričakovani učinki:

Delovanje na tem področju dokazano daje dolgoročne ugodne rezultate, saj pripomore k izoblikovanju ciljnih občinstev, kakovostni kulturni vzgoji, povečanju obiska, pomemben pa je predvsem pričakovani rezultat obogatitve kulturnih vsebin oziroma novih znanj v izobraževalnem sistemu na osnovni in srednji stopnji.

Kazalci:

-

delež predstav za osnovnošolce in dijake

-

število gledalcev in delež osnovnošolcev ter srednješolcev

-

delež predstav, namenjenih posameznemu ciljnemu občinstvu.

2.

Cilj: Zagotovitev prostorskih in tehničnih pogojev izvajalcem javnih kulturnih programov in kulturnih projektov za vadbene, logistične in prireditvene potrebe.

Gre za problem, na katerega ustvarjalci javnih kulturnih programov in kulturnih projektov že dolgo opozarjajo in ki ga Analiza stanja izpostavlja kot enega izmed ključnih na področju uprizoritvenih umetnosti. Glede na potrebe, število izvajalcev in glede na nereševanje tega vprašanja v preteklosti problematika izstopa predvsem v prestolnici.

Ukrepa:

-

prednostna podpora investicijam, s katerimi lokalne skupnosti in država na osnovi sklenjenega dogovora zagotavljajo prostorske pogoje za delovanje izvajalcev na področju uprizoritvenih umetnosti

-

prednostna podpora investiciji v mrežno organizirani Center sodobnih umetnosti: Stara elektrarna, Metelkova 6 in objekt nekdanjega Kina Šiška v Ljubljani.

Prednostno bodo obravnavane vse investicije lokalnih skupnosti, ki zagotavljajo pogoje za delovanje izvajalcev na področju uprizoritvenih umetnosti. Investiciji v Staro elektrarno in Metelkovo 6 zaključujeta podobo Centra sodobnih umetnosti kot prostora, ki vključuje vsakovrstne sodobne umetniške prakse (uprizoritvene, vizualne, glasbene, intermedijske), in podobo Metelkove v celoti, objekt pa bo namenjen izvajalcem javnih kulturnih programov in kulturnih projektov iz celotne Slovenije, in sicer za njihovo logistično delovanje in za njihove vadbene, informacijske, izobraževalne in prezentacijske namene ter programe "umetnikov v gosteh". Ne gre za nov javni zavod. Naložba v Metelkovo 6 bo zaključena v letu 2008, predvidevajo se sredstva Evropskih skladov.

Pričakovani učinki:

Omogočena bo kontinuirana produkcija in postprodukcija, oblikovanje ciljnih občinstev, vzpostavila se bo možnost rezidenčnih programov, mednarodnega sodelovanja, izobraževalnih programov itd.

Kazalci:

-

število koprodukcij in delež mednarodnih koprodukcij

-

število ponovitev in število obiskovalcev

-

število delavnic in izobraževalnih programov

-

število gostujočih umetnikov.

3.

Cilj: Do leta 2007 povečati delež sodelovanja med izvajalci javnih kulturnih programov in kulturnih projektov ter javnimi zavodi za 10%.

Gre za cilj, ki uresničuje oba splošna cilja, sodelovanje pa je možno v vseh segmentih produkcije in postprodukcije. Cilj je usmerjen v posodobitev programov javnega sektorja v kulturi in v zagotavljanje dostopnosti javne kulturne infrastrukture tudi za izvajalce javnih kulturnih programov in kulturnih projektov.

Ukrep: Prednostna podpora koprodukcijam izvajalcev javnih kulturnih programov in kulturnih projektov z javnimi zavodi.

Na podlagi spremembe ustanovitvenih aktov je sodelovanje z izvajalci javnih kulturnih programov in kulturnih projektov vključeno med osnovne dejavnosti gledališč. Gledališča v okviru možnosti ob izvajanju svojega programa nudijo prostorske pogoje ter produkcijsko in tehnično pomoč drugim izvajalcem. Prednostno se podpira tiste programe in projekte, ki izkazujejo sodelovanje z javnimi zavodi.

Pričakovani učinki:

Boljši izkoristek vloženih javnih sredstev v umetniške programe, boljša izraba javne kulturne infrastrukture, reševanje infrastrukturnih težav producentov javnih kulturnih programov in kulturnih projektov, povečanje obsega postprodukcije in večja dostopnost programov, nova občinstva v dramskem gledališču in popularizacija sodobnih zvrsti uprizoritvenih umetnosti.

Kazalci:

-

spremljanje števila koprodukcijskih projektov

-

spremljanje števila gostujočih produkcij izvajalcev javnih kulturnih programov in kulturnih projektov v programih javnih zavodov.

4.

Cilj: Razvijanje gledališke infrastrukture.

Obstoječa infrastrukturna mreža je ena večjih prednosti področja, vendar jo je potrebno redno obnavljati ter skrbeti za ustrezno tehnično opremljenost. Gre za zagotavljanje ustreznih pogojev dela javnih zavodov, hkrati pa je od uresničevanja tega cilja odvisno tudi uresničevanje prejšnjega cilja.

Ukrep: Investicija v obnovo SNG Drame Ljubljana.

Prednostni ukrep je podpora obnovi SNG Drame Ljubljana, naložba bo končana v treh letih od pričetka gradnje. Predvidevajo se sredstva Evropskih skladov.

Pričakovani učinki:

Mreža gledališč je edina mreža, ki zagotavlja uresničevanje javnega interesa na področju uprizoritvenih umetnosti. V navezavi na spodbujanje sodelovanja med javnimi zavodi in izvajalci javnih kulturnih programov lahko takšna mreža zagotavlja tudi boljšo raven distribucije produkcij izvajalcev javnih kulturnih programov in kulturnih projektov.

Kazalci:

-

preverjanje stanja glede opremljenosti

-

spremljanje stanja na področju načrtovanih investicij

-

izkoriščenost javne kulturne infrastrukture

5.

Cilj: Izboljšanje položaja ustvarjalcev in poustvarjalcev na področju uprizoritvenih umetnosti.

Gre za prioritetni splošni cilj na vseh področjih umetniškega ustvarjanja.

Ukrep: Uvedba delovnih štipendij za ustvarjalce in poustvarjalce na področju uprizoritvenih umetnosti.

Pričakovani učinki:

Neposredne spodbude ustvarjalnosti posameznika, dvig kvalitete umetniške produkcije in njene raznolikosti.

Kazalci:

-

število prejemnikov delovnih štipendij

-

število samozaposlenih posameznikov, ki uporabljajo javno kulturno infrastrukturo

II. Glasbene umetnosti

Splošna cilja:

I. Spodbujanje decentraliziranosti glasbene ponudbe – obdržati raven razpršenosti in s tem dostopnosti glasbene ponudbe po vsej Sloveniji (60% prestolnica, 40% ostala Slovenija).

Glasbena ponudba je že tradicionalno dobro razpršena po celotnem ozemlju Slovenije, z ustreznimi ukrepi bo mogoče to razpršenost še spodbuditi in s tem povečati dostopnost glasbenih umetnosti. Cilj je naravnan v spodbujanje decentraliziranosti in razpršenosti raznolike glasbene ponudbe.

Ukrep: Prednostna podpora programom in projektom, ki zagotavljajo večjo dostopnost in razpršenost glasbene ponudbe na celotnem območju Slovenije.

Kazalci:

-

število in obseg glasbenih programov in projektov izven Ljubljane

-

razmerje med programi in projekti v prestolnici in izven nje

-

število obiskovalcev glasbenih programov in projektov izven Ljubljane.

II. Izboljšanje položaja glasbenih ustvarjalcev in izvajalcev

V Analizi stanja je bilo ugotovljeno, da so slovenski glasbeni ustvarjalci in izvajalci le do neke mere zaščiteni s sistemskimi rešitvami na področju avtorskih in sorodnih pravic, zato je na tem področju potrebna dejavnejša kulturna politika. Z uvedbo štipendij za ustvarjalce in poustvarjalce na področju glasbenih umetnosti se bo neposredno spodbudilo ustvarjalnost posameznika, dvignilo kvaliteto umetniške produkcije in njeno raznolikost.

Ukrepi:

-

dejavna vloga Ministrstva za kulturo pri oblikovanju in izvajanju predpisov o avtorskih pravicah

-

uvedba delovnih štipendij za ustvarjalce in poustvarjalce, rezidenčne umetnike in menedžerje

-

zagotovitev ustreznega deleža slovenskih avtorjev in izvajalcev v programih javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je država

-

sistemska in zakonska ureditev področja avtorskih in sorodnih pravic.

Kazalci:

-

višina sredstev, ki jih iz naslova avtorskih pravic prejemajo kolektivne organizacije za zaščito avtorskih pravic

-

število javnih in zasebnih pravnih oseb, ki redno poravnavajo avtorske in sorodne pravice

-

zakonsko določena poravnava izvajalskih pravic in določene tarife mehanskih pravic

-

število prejemnikov delovnih štipendij.

Prioritete in ukrepi

1.

Cilj: Postopno povečevanje deleža slovenske glasbe v programih javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je država, in v programih izvajalcev javnih kulturnih programov in kulturnih projektov, in sicer do leta 2007 za 10%.

V obdobju vključevanja v Evropsko unijo bo država z ukrepi domačim glasbenim ustvarjalcem in poustvarjalcem zagotovila spodbude za zagotavljanje večjega deleža slovenske glasbe.

Ukrep: Prednostna podpora javnim zavodom, izvajalcem javnih kulturnih programov in kulturnih projektov, ki v svojih programskih zasnovah izkazujejo večji delež glasbe slovenskih avtorjev.

Pričakovani učinki:

Spodbuda domači glasbeni ustvarjalnosti, z izboljšanjem položaja glasbenih umetnikov zvišati kvaliteto in raznolikost produkcije.

Kazalci:

-

število izvedb domačih avtorjev

-

število arhivskih posnetkov del domačih avtorjev

-

število radijskih in televizijskih prenosov del domačih avtorjev

-

število izdanih nosilcev zvoka domačih ustvarjalcev in poustvarjalcev

-

delež domačih izvajalcev v programih.

2.

Cilj: Zagotovitev dostopnosti glasbeno informacijskih vsebin domači in mednarodni javnosti.

Informacije o glasbeni umetnosti v Sloveniji delno zbirajo NUK, Arhiv Republike Slovenije, Društvo slovenskih skladateljev, javna radiotelevizija in ZRC SAZU, vendar glasbeno informacijskega centra, ki bo celostno zbiral, obdeloval in zagotavljal javno dostopnost informacij o glasbi, v Sloveniji še nimamo.

Ukrep: Prednostna podpora omenjenim vsebinam na razpisih Ministrstva za kulturo in Ministrstva za informacijsko družbo.

Podpora bo namenjena koordiniranju vseh dejavnikov, ki zbirajo in posredujejo informacije o glasbenih umetnostih, in izgradnjo skupne baze podatkov.

Pričakovani učinki:

Celostna informacija o slovenski glasbi in glasbenikih na enem mestu, dostopnost preko spletnih strani, informacija o svetovnih glasbenih dogajanjih, pregled in večja dostopnost informacij o slovenski glasbeni dediščini, povezava s stranmi drugih glasbeno informacijskih centrov po svetu, večje število nekomercialnih glasbenih izdaj (note, zgoščenke, biografije), večje število publicističnih, kritiških in muzikoloških prispevkov o glasbi.

Kazalci:

-

celovitost, ažurnost in dostopnost informacij o glasbi

-

uporaba teh informacij

-

število raziskav o slovenski glasbi in glasbenikih.

3.

Cilj: Izboljšanje in povečanje prostorskih zmožnosti, akustičnih in tehnoloških pogojev ter povečan obseg produkcije SNG Opera in balet Ljubljana.

Ukrep: Investicija v prizidek z nadomestno dvorano s pripadajočo tehnologijo ter izboljšanje akustičnih in tehničnih pogojev stare dvorane.

SNG Opera in balet Ljubljane deluje v neprimernih prostorskih pogojih. Izboljšanje pogojev delovanja hiše, vzpostavitev ustreznih prostorskih in tehničnih možnosti bodo omogočili sodelovanje in recipročne umetniške izmenjave z mednarodnim prostorom ter s tem tudi boljšo izkoriščenost lastnega kadra. Predvidena so sredstva Evropskih skladov.

Pričakovani učinki:

Večji izkoristek zaposlenih kadrov in izboljšanje delovnih pogojev, večja dostopnost predstav širšemu krogu obiskovalcev, izboljšanje akustičnih pogojev dvorane, izboljšanje tehnološke opremljenosti dvorane, zmanjšanje stroškov najemnin, porast mednarodnega sodelovanja.

Kazalci:

-

število predstav

-

število obiskovalcev

-

izkoristek zaposlenega kadra

-

število mednarodnih izmenjav.

4.

Cilj: Izboljšanje položaja ustvarjalcev in poustvarjalcev na področju glasbenih umetnosti.

Gre za prednostni splošni cilj na vseh področjih umetniškega ustvarjanja.

Ukrep: Uvedba delovnih štipendij za ustvarjalce in poustvarjalce, za rezidenčne umetnike in vrhunske menedžerje.

Mladi umetniki deficitarnih poklicev za svoj umetniški razvoj velikokrat ne morejo pridobiti dovolj izkušenj. Prednostno bomo podpirali programe in projekte, ki bodo rezidenčnim umetnikom zagotavljali možnosti poustvarjanja in umetniškega razvoja glasbenikov v javnih zavodih. Enako velja za izobraževanje glasbenih menedžerjev.

Pričakovani učinki:

Neposredne spodbude ustvarjalnosti posameznika, dvig kvalitete umetniške produkcije in njene raznolikosti.

Kazalci:

-

število prejemnikov delovnih štipendij

-

število usposobljenih umetnikov, ki so bili rezidenčni umetniki

-

število poznejših zaposlitev nekdanjih rezidenčnih umetnikov

-

zmanjšanje deficitarnosti nekaterih glasbenih poklicev

-

število usposobljenih glasbenih menedžerjev

-

dvig uspešnosti poslovanja javnih zavodov s področja glasbe

-

nova znanja in rezultati s področja upravljanja s človeškimi viri

-

število posameznikov, ki uporabljajo javno kulturno infrastrukturo.

III. Vizualne umetnosti

Splošni cilj:

I. Povečati število obiskovalcev v galerijah in razstaviščih za 30% do leta 2007 ter popularizirati vizualno umetnost.

Gre za kompleksno problematiko, ki jo je izpostavila Analiza stanja in ki zahteva ukrepe v smeri spodbujanja dostopnosti na področju vizualne umetnosti. Število obiskovalcev je že več let statično, galerije in razstavišča nimajo učinkovitih popularizacijskih programov, prav tako pa se bo spodbujalo pedagoške programe in izobraževanje.

Ukrep: Prednostna podpora programom in projektom, ki so usmerjeni v koordiniranje delovanja galerij ter razstavišč in v razvijanje pedagoških ter popularizacijskih programov za ciljna občinstva.

Kazalci:

-

število obiskovalcev v galerijah in razstaviščih

-

število pedagoških in popularizacijskih programov in projektov za posamezna ciljna občinstva

-

število sodelujočih in število udeležencev v teh programih.

Prioritete in ukrepi

1.

Cilj: Zvišati raven produkcije na področju sodobne vizualne umetnosti in vzpostaviti ustrezno dokumentiranje in evidentiranje.

Ukrep: Ustanovitev Muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi 22.

Prednostni ukrep je vzpostavitev Muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi 22, pri čemer se število javnih zavodov na področju vizualnih umetnosti ne bo povečalo. V ospredju muzejskih, razstavnih in študijskih obdelav bodo inovativnost (nove vsebine in novi načini izražanja), interdisciplinarnost, mednarodna dejavnost in novi načini predstavitev ter interpretacij sodobne umetnosti. Muzej sodobne umetnosti bo deloval v sinergiji z ostalimi muzeji in galerijami, ki so del javne mreže, njegova prednostna naloga pa bo vezana na predstavljanje, hranjenje in dokumentiranje polpretekle in žive produkcije na različnih področjih sodobne umetnosti. Vzpostavil bo institucionalno strukturo, ki bo tvorila nacionalno središče in mednarodno zbirko sodobne umetnosti, ter bo hkrati presečišče dialoga med nacionalnim in mednarodnim, med najnovejšimi umetnostnimi težnjami in tradicionalnimi umetniškimi praksami. Predvidena so sredstva Evropskih skladov.

Pričakovani učinki:

Aktualna mednarodna udeležba, prepoznavnost žive kulturne ustvarjalnosti na področju vizualnih umetnosti, večji delež sodobne vizualne produkcije na umetnostnem trgu, pregled nad sodobno produkcijo in njeno dokumentiranje, spodbuda izobraževanju in refleksiji na področju sodobne umetnosti.

Kazalci:

-

postavitev zbirke 2000+ v prostore na Metelkovi

-

število urejenih zbirk in registriranih umetnin

-

delež sodobne umetnosti na umetniškem trgu

-

število mednarodnih projektov in koprodukcij

-

število rezidenčnih programov.

2.

Cilj: Povečati delež programov, ki so namenjeni mlajšemu občinstvu, in oblikovanje drugih ciljnih občinstev.

Potrebno je zasnovati kompleksen popularizacijski program s sodobnimi pedagoškimi in andragoškimi pristopi, ki bodo učečim se približali vse razsežnosti in zvrsti vizualnih umetnosti. Ob tem je potrebno spodbuditi promocijske in druge dejavnosti v smeri izobraževanja občinstva in zviševanja dostopnosti vizualne umetnosti.

Ukrep: Prednostna podpora tistim programom javnih zavodov in izvajalcev javnih kulturnih programov ter kulturnih projektov, ki vključujejo osnovnošolsko in dijaško populacijo ter druge kulturno-vzgojne vsebine.

Gre za prednostno podporo tistim vsebinam, pri katerih pedagogi in ustvarjalci skupaj načrtujejo, izvedejo in evalvirajo kulturno-vzgojne programe, učenci pa so deležni ustrezne priprave, aktivne soudeležbe in nato tudi refleksije umetniškega dogodka.

Pričakovani učinki:

Večja dostopnost in prepoznavnost vizualne umetnosti, večji obisk v galerijah in razstaviščih, oblikovanje ciljnih občinstev.

Kazalci:

-

povečevanje števila in obsega popularizacijskih in pedagoških programov za osnovnošolce in dijake