Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnih...

3037. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnih zavarovanjih (ZFZ-C)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnih zavarovanjih (ZFZ-C)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnih zavarovanjih (ZFZ-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. septembra 2013.

Št. 003-02-8/2013-7

Ljubljana, dne 4. oktobra 2013

Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O FINANČNIH ZAVAROVANJIH (ZFZ-C)

1. člen

V Zakonu o finančnih zavarovanjih (Uradni list RS, št. 67/11 – uradno prečiščeno besedilo) se v 1. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2)

Ta zakon določa tudi posebna pravila in pogoje za uveljavitev notarske hipoteke kot vrste stvarnopravnega zavarovanja terjatev med določenimi subjekti na finančnih trgih.«.

Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

2. člen

Besedilo tretjega odstavka 2. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(3)

Za subjekte iz prvega odstavka 1. člena tega zakona se štejejo tudi druge pravne osebe, ki izpolnjujejo merila, določena v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v skladu s katerimi se določena pravna oseba uvršča med velike srednje ali majhne družbe, kadar sklepajo posle finančnega zavarovanja z osebami, navedenimi v prvem in drugem odstavku ter 2. točki četrtega odstavka tega člena.«.

Za tretjim odstavkom se dodata nov četrti in peti odstavek, ki se glasita:

»(4)

Subjekti iz drugega odstavka 1. člena tega zakona so:

1.

subjekt iz 1. in 2. točke ter prve alineje 3. točke prvega odstavka tega člena,

2.

družba za upravljanje terjatev bank in namenska družba, ki je ustanovljena za opravljanje dejavnosti na podlagi zakona, ki ureja ukrepe za krepitev stabilnosti bank.

(5)

Za subjekte iz drugega odstavka 1. člena tega zakona se štejejo tudi gospodarske družbe, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, uvrščajo med majhne, srednje ali velike gospodarske družbe, če imajo položaj zastavitelja glede notarske hipoteke, katere imetnik je oseba iz prejšnjega odstavka tega člena.«.

3. člen

V 3. členu se za 1. točko doda nova 1.a točka, ki se glasi:

»1.a

Notarska hipoteka je zastavna pravica na nepremičnini (v nadaljnjem besedilu: zastavljena nepremičnina), ustanovljena z neposredno izvršljivim notarskim zapisom, v skladu z zakonom, ki ureja stvarnopravna razmerja, kot hipoteka ali maksimalna hipoteka;«.

10. točka se spremeni, tako da se glasi:

»10.

Pogoji za izvršitev finančnega zavarovanja nastanejo z neizpolnitvijo pogodbe ali drugim podobnim dogodkom, dogovorjenim med strankama ali določenim z zakonom, z nastopom katerega pridobi prejemnik finančnega zavarovanja pravico do poplačila s prodajo ali prilastitvijo finančnega instrumenta ali bančnega posojila ali zaradi katerega nastopijo posledice pogodbeno dogovorjenega pobota zaradi predčasnega prenehanja (close-outnetting);«.

4. člen

Za četrtim odstavkom 7. člena se dodata nov peti in šesti odstavek, ki se glasita:

»(5)

Dolžnik iz bančnega posojila, ki je uporabljeno za zavarovanje terjatev Banke Slovenije, druge centralne banke države članice ali Evropske centralne banke v zvezi z izvajanjem njihovih nalog na podlagi predpisov, v zvezi z obveznostjo iz tega bančnega posojila, ne more uveljavljati pobota s svojimi terjatvami, ki jih ima do upnika tega bančnega posojila, potem ko je dolžnik obveščen o ustanovitvi finančnega zavarovanja.

(6)

Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za poroka, ki jamči za bančno posojilo, dano v zavarovanje Banki Slovenije, drugi centralni banki države članice ali Evropski centralni banki v zvezi z opravljanjem njihovih nalog na podlagi predpisov.«.

5. člen

V prvem odstavku 9. člena se besedilo »5. točke« nadomesti z besedilom »6. točke«.

6. člen

Prvi odstavek 13. člena se spremeni, tako da se glasi:

»(1)

Pogodba o finančnem zavarovanju oziroma zagotovitev finančnega zavarovanja ni brez pravnega učinka, nična ali izpodbojna le zaradi tega, ker je bila sklenjena v določenem obdobju pred trenutkom vložitve predloga za začetek postopka prisilne poravnave oziroma pred trenutkom izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka ali postopka neprostovoljne likvidacije.«.

7. člen

Besedilo 14. člena se spremeni, tako da se glasi:

»(1)

Kadar pogodba o finančnem zavarovanju določa zavezo, da se ustanovi finančno zavarovanje oziroma zagotovi dodatno finančno zavarovanje v primerih, ko se zmanjša vrednost finančnega zavarovanja oziroma povečajo zavarovane terjatve, ali vsebuje pogodbeno določilo o pravici do zamenjave finančnega zavarovanja, taka pogodbena ureditev kot tudi sama zagotovitev finančnega zavarovanja oziroma dodatnega finančnega zavarovanja ali zamenjava finančnega zavarovanja ni brez pravnega učinka, izpodbojna ali nična le zaradi tega, ker:

1.

je bila opravljena pred trenutkom vložitve predloga za začetek postopka prisilne poravnave oziroma pred trenutkom začetkom stečajnega postopka ali postopka neprostovoljne likvidacije, ali

2.

je terjatev, na katero se nanaša finančno zavarovanje, nastala pred trenutkom zagotovitve finančnega zavarovanja ali dodatnega finančnega zavarovanja oziroma pred trenutkom zamenjave finančnega zavarovanja.

(2)

Če ni v 11., 12., 13. in 14. členu tega zakona izrecno določeno drugače, se glede pravnih učinkov, ničnosti in izpodbojnosti pogodb o finančnih zavarovanjih ter zagotovitvi finančnega zavarovanja uporabljajo določbe zakona, ki ureja stečajni postopek.«.

8. člen

Za 15. členom se dodajo nov 15.a, 15.b, 15.c, 15.č, 15.d, 15.e, 15.f, 15.g, 15.h, 15.i, 15.j, 15.k, 15.l, 15.m, 15.n, 15.o, 15.p, 15.r, 15.s, 15.š in 15.t člen, ki se glasijo:

»15.a člen

(1)

Če terjatev, zavarovana z notarsko hipoteko (v nadaljnjem besedilu: zavarovana terjatev), ob dospelosti ni plačana, lahko imetnik te hipoteke (v nadaljnjem besedilu: hipotekarni upnik) uveljavi pravico do prednostnega poplačila zavarovane terjatve iz vrednosti zastavljene nepremičnine (v nadaljnjem besedilu: prednostna poplačilna pravica) tako, da opravi postopek za prodajo zastavljene nepremičnine v skladu s tem zakonom in doseže poplačilo zavarovane terjatve:

1.

iz prejete kupnine, če je postopek prodaje uspešen, ali

2.

tako, da prevzame lastninsko pravico na zastavljeni nepremičnini, če postopek prodaje ni uspešen.

(2)

Pravna dejanja v postopku prodaje zastavljene nepremičnine zaradi uveljavitve prednostne poplačilne pravice hipotekarnega upnika (v nadaljnjem besedilu: notarska prodaja) mora v imenu hipotekarnega upnika opraviti notar s sedežem v Republiki Sloveniji, če ni za posamezno dejanje določeno, da ga mora opraviti hipotekarni upnik sam.

(3)

Hipotekarni upnik lahko zahteva, da v njegovem imenu izvede notarsko prodajo vsak notar (v nadaljnjem besedilu: zahteva za notarsko prodajo), ne glede na to, kateri notar je sestavil notarski zapis pravnega posla o ustanovitvi notarske hipoteke ali sporazum o neposredni izvršljivosti zavarovane terjatve.

(4)

Notarska prodaja je dovoljena, če so glede notarske hipoteke oziroma zavarovane terjatve v času, od katerega učinkuje zaznamba notarske prodaje iz 15.e člena tega zakona, izpolnjeni naslednji pogoji:

1.

notarska hipoteka je vknjižena v zemljiški knjigi in pri njej zaznamovana neposredna izvršljivost notarskega zapisa v skladu z zakonom, ki ureja zemljiško knjigo,

2.

zavarovana terjatev, glede katere je zaznamovana neposredna izvršljivost iz prejšnje točke, obstaja, je dospela in ni bila plačana,

3.

hipotekarni upnik je oseba iz četrtega odstavka 2. člena tega zakona,

4.

dolžnik zavarovane terjatve in vknjiženi lastnik zastavljene nepremičnine (v nadaljnjem besedilu: zastavitelj) sta osebi iz četrtega ali petega odstavka 2. člena tega zakona,

5.

notarska hipoteka je najzgodnejša po času začetka njenega učinkovanja glede na morebitne druge hipoteke ali zemljiške dolgove, vknjižene ali predznamovane glede zastavljene nepremičnine.

(5)

Ne glede na prejšnji odstavek notarska prodaja ni dovoljena:

1.

če je lastninska pravica na zastavljeni nepremičnini, ki naj bi bila predmet te prodaje, omejena z naslednjimi vpisi v zemljiški knjigi, ki učinkujejo pred trenutkom, od katerega učinkuje vknjižba notarske hipoteke:

-

predznambo lastninske pravice,

-

zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice,

-

zaznambo vrstnega reda za prenos lastninske pravice,

-

zaznambo izrednega pravnega sredstva glede vknjižbe prenosa lastninske pravice ali

2.

če je glede zastavljene nepremičnine pred časom, od katerega učinkuje zaznamba notarske prodaje iz 15.e člena tega zakona, vložen predlog za vknjižbo prenosa lastninske pravice, o katerem še ni pravnomočno odločeno.

(6)

V postopku notarske prodaje se šteje, da je pogoj iz 2. točke četrtega odstavka tega člena izpolnjen, če hipotekarni upnik s pisno izjavo potrdi, da zavarovana terjatev obstaja, je dospela in ni bila plačana. Ta izjava mora vsebovati naslednje podatke o zavarovani terjatvi:

1.

višino neplačane glavnice,

2.

višino morebitnih pogodbenih obresti, obračunanih do dospelosti te terjatve,

3.

čas dospelosti in višino zamudnih obresti, obračunanih za čas od dospelosti terjatve do dneva izjave,

4.

skupni znesek zavarovane terjatve kot vsota neplačane glavnice in obračunanih obresti iz 2. in 3. točke tega odstavka.

15.b člen

(1)

Notarsko prodajo lahko zahteva hipotekarni upnik, v korist katerega je vknjižena notarska hipoteka.

(2)

Notarsko prodajo lahko zahteva tudi upnik, na katerega se je s prenosom zavarovane terjatve prenesla notarska hipoteka in ta prenos še ni vknjižen v zemljiški knjigi, če ga izkaže z listino, ki je po zakonu, ki ureja zemljiško knjigo, podlaga za vknjižbo prenosa hipoteke v njegovo korist.

(3)

Zahteva za notarsko prodajo mora vsebovati:

1.

naslednje podatke o hipotekarnem upniku, dolžniku in zastavitelju, če ni hkrati glavni dolžnik:

-

če je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji: firmo, poslovni naslov in matično številko,

-

če je pravna oseba s sedežem zunaj Republike Slovenije: firmo in poslovni naslov in državo sedeža,

-

če je hipotekarni upnik pravna oseba s sedežem zunaj Republike Slovenije tudi: naslov v Republiki Sloveniji, na katerega se pošiljajo obvestila v postopku notarske prodaje;

2.

naslednje podatke o notarski hipoteki, glede katere hipotekarni upnik z zahtevo uveljavlja prednostno poplačilno pravico:

-

identifikacijski znak izvedene pravice, s katerim je ta hipoteka vpisana v zemljiški knjigi (v nadaljnjem besedilu: ID hipoteke),

-

opravilno številko notarskega zapisa o ustanovitvi hipoteke in ime notarja, ki ga je sestavil;

3.

naslednje podatke o zastavljeni nepremičnini, prodaja katere je predmet zahteve:

-

identifikacijski znak, s katerim je ta nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi (v nadaljnjem besedilu: identifikacijski znak nepremičnine),

-

opis dejanskih značilnosti nepremičnine;

4.

naslednje podatke o zavarovani terjatvi:

-

podatke iz šestega odstavka 15.a člena tega zakona,

-

če soglasje o neposredni izvršljivosti terjatve ni vsebovano že v notarskem zapisu o ustanovitvi hipoteke, tudi opravilno številko notarskega zapisa o tem soglasju in ime notarja, ki ga je sestavil;

5.

vrednost nepremičnine, ocenjeno v skladu s 15.c členom tega zakona (v nadaljnjem besedilu: ocenjena vrednost), in izhodiščno ceno iz tretjega odstavka 15.g člena tega zakona;

6.

naslednje podatke o pogojih za ogled nepremičnine iz 3. točke tega odstavka in dokumentacije o tej nepremičnini:

-

čas, v katerem bo tistim, ki se zanimajo za nakup nepremičnine (v nadaljnjem besedilu: interesent), omogočeno, da opravijo ogled nepremičnine,

-

mesto, na katerem bo interesentom omogočen pregled dokumentacije o nepremičnini,

-

osebno ime in telefonsko številko kontaktne osebe hipotekarnega upnika, ki bo interesentom dala podrobnejše informacije o nepremičnini in dokumentaciji glede nepremičnine,

-

druge pogoje, ki jih je določil hipotekarni upnik v skladu s 15.č členom tega zakona.

(4)

Zahtevi za notarsko prodajo mora hipotekarni upnik priložiti:

1.

izjavo iz šestega odstavka 15.a člena tega zakona, na kateri je notarsko overjen podpis zakonitega zastopnika hipotekarnega upnika,

2.

cenitev zastavljene nepremičnine iz 15.c člena tega zakona,

3.

če notarskega zapisa iz druge alineje 2. točke ali druge alineje 4. točke prejšnjega odstavka ni sestavil notar, pri katerem je vložena zahteva za notarsko prodajo, tudi odpravek tega notarskega zapisa,

4.

če je hipotekarni upnik pravna oseba s sedežem zunaj Republike Slovenije, tudi potrdilo pristojnega organa države njegovega sedeža, da ima položaj osebe iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona,

5.

če je dolžnik ali zastavitelj pravna oseba s sedežem zunaj Republike Slovenije, tudi potrdilo, s katerim pristojni organ države njegovega sedeža potrjuje, da je v ustreznem registru ali evidenci te države vpisan s firmo in poslovnim naslovom, navedenim v zahtevi za notarsko prodajo, in da ima položaj osebe iz 1. ali 2. točke prvega odstavka ali iz petega odstavka 2. člena tega zakona.

(5)

Hipotekarni upnik mora ob vložitvi zahteve za notarsko prodajo v dobro notarjevega denarnega računa, prek katerega notar sprejema vplačila in opravlja izplačila na podlagi notarske hrambe (v nadaljnjem besedilu: fiduciarni račun notarja) plačati predujem za kritje stroškov notarske prodaje v višini 4 odstotkov izhodiščne cene.

15.c člen

(1)

Vrednost zastavljene nepremičnine, ki je predmet notarske prodaje, mora oceniti oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni ocenjevalec).

(2)

Pooblaščeni ocenjevalec mora oceniti vrednost zastavljene nepremičnine na podlagi vrednosti pri prisilni prodaji v skladu z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti in ob upoštevanju izvedenih pravic in pravnih dejstev, ki bodo po izvedeni notarski prodaji omejevale lastninsko pravico kupca na nepremičnini.

(3)

Če je za uporabo zastavljene nepremičnine po predpisih o gradnji potrebno uporabno dovoljenje in tako dovoljenje ni bilo pridobljeno, mora ocenjevalec pri oceni vrednosti zastavljene nepremičnine ustrezno upoštevati tudi to.

15.č člen

(1)

Hipotekarni upnik mora v obdobju trajanja postopka notarske prodaje nepremičnin vsakemu interesentu zagotoviti možnosti za ogled nepremičnine in pregled vse dokumentacije o nepremičnini, s katero razpolaga, vključno s cenitvijo nepremičnine iz 15.c člena tega zakona, v skladu z drugim do petim odstavkom tega člena.

(2)

Hipotekarni upnik mora omogočiti ogled nepremičnine in pregled vse dokumentacije o nepremičnini najmanj vsak delovni dan od 10. do 18. ure.

(3)

Hipotekarni upnik mora določiti vsaj eno kontaktno osebo, ki bo interesentom dajala podrobnejše informacije o nepremičnini in dokumentaciji glede nepremičnine, in zagotoviti, da je ta oseba interesentom telefonsko dosegljiva najmanj vsak delovni dan od 10. do 18. ure.

(4)

Hipotekarni upnik lahko določi, da mora interesent o nameravanem ogledu ali pregledu dokumentacije predhodno obvestiti kontaktno osebo. V tem primeru mora zagotoviti, da kontaktna oseba organizira ogled oziroma pregled dokumentacije najpozneje v dveh delovnih dneh po prejemu obvestila.

(5)

Hipotekarni upnik mora omogočiti pregled dokumentacije o nepremičnini na mestu, ki je na območju Republike Slovenije.

15.d člen

(1)

Če vsebina zahteve za notarsko prodajo ni v skladu s tretjim odstavkom 15.b člena tega zakona, če ji niso priložene vse listine iz četrtega odstavka 15.b člena tega zakona ali če hipotekarni upnik ni vplačal predujma v skladu s petim odstavkom 15.b člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: nepopolna zahteva), mora notar v petih delovnih dneh po njenem prejemu hipotekarnega upnika pozvati, da jo v 15 dneh ustrezno popravi oziroma dopolni.

(2)

Če hipotekarni upnik v 15 dneh po prejemu notarjevega poziva iz prejšnjega odstavka nepopolne zahteve za notarsko prodajo ne popravi oziroma dopolni, se šteje, da je umaknil zahtevo za notarsko prodajo, in notar ustavi notarsko prodajo. O tem mora notar v petih delovnih dneh po poteku roka za dopolnitev sestaviti notarski zapisnik in odpravek tega zapisnika poslati hipotekarnemu upniku.

(3)

Notar mora v petih delovnih dneh po prejemu popolne zahteve za notarsko prodajo:

1.

v zemljiški knjigi preveriti:

-

ali sta izpolnjena pogoja dovoljenosti notarske prodaje iz 1. in 5. točke četrtega odstavka 15.a člena tega zakona,

-

ali obstajajo ovire iz petega odstavka 15.a člena tega zakona in

-

ali je pri kateri od hipotek ali zemljiških dolgov, ki omejujejo lastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet prodaje, zaznamovana izvršba;

2.

po stanju poslovnega in sodnega registra preveriti, ali imata dolžnik in zastavitelj, če sta domači pravni osebi, položaj osebe iz četrtega ali petega odstavka 2. člena tega zakona;

3.

preveriti preostale pogoje dovoljenosti notarske prodaje na podlagi listin, priloženih zahtevi za notarsko prodajo;

4.

pri pristojnem organu vložiti zahtevo za izdajo potrdila o namenski rabi za zastavljeno nepremičnino, ki je predmet zahteve za notarsko prodajo.

(4)

Če niso izpolnjeni pogoji dovoljenosti notarske prodaje iz četrtega odstavka 15.a člena tega zakona ali če obstaja ovira za notarsko prodajo iz petega odstavka 15.a člena tega zakona, notar zavrne zahtevo za notarsko prodajo. O tem mora notar v roku iz prejšnjega odstavka sestaviti notarski zapisnik in odpravek tega zapisnika poslati hipotekarnemu upniku.

(5)

Če so izpolnjeni pogoji dovoljenosti notarske prodaje iz četrtega odstavka 15.a člena tega zakona in če ni ovire za notarsko prodajo iz petega odstavka 15.a člena tega zakona, notar začne notarsko prodajo (v nadaljnjem besedilu: začetek notarske prodaje).

(6)

O začetku notarske prodaje mora notar v roku iz tretjega odstavka tega člena sestaviti notarski zapisnik (v nadaljnjem besedilu: zapisnik o začetku notarske prodaje) in odpravek tega zapisnika poslati hipotekarnemu upniku. Zapisnik o začetku notarske prodaje mora poleg podatkov, ki jih mora po zakonu, ki ureja notariat, vsebovati vsak notarski zapisnik, vsebovati tudi: