Pravilnik o izvrševanju nalog in pooblastil pravosodnih...

3886. Pravilnik o izvrševanju nalog in pooblastil pravosodnih policistov

Na podlagi tretjega odstavka 72. člena, četrtega odstavka 98. člena, 220. člena, prvega in tretjega odstavka 232. člena, drugega odstavka 234. člena in 242. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15 in 11/18) minister za pravosodje izdaja

P R A V I L N I K
o izvrševanju nalog in pooblastil pravosodnih policistov

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik podrobneje ureja izvrševanje nalog in pooblastil pravosodnih policistov, določenih v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: zakon), program usposabljanja in program strokovnega izpita za pravosodne policiste in kandidate za pravosodne policiste v Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: uprava), zahtevano vsebino usposabljanja za pravosodne policiste, ki so status pooblaščene uradne osebe pridobili zunaj uprave, in obrazec posebne izkaznice pravosodnih policistov.

2. člen

(uporaba)

(1)

Določbe tega pravilnika, ki urejajo izvrševanje nalog in pooblastil pravosodnih policistov v zavodu za prestajanje kazni zapora (v nadaljnjem besedilu: zavod), se smiselno uporabljajo tudi za izvrševanje nalog in pooblastil, ki jih pravosodni policisti opravljajo v drugih varovanih objektih.

(2)

Določbe tega pravilnika, ki urejajo izvrševanje nalog in pooblastil pravosodnih policistov pri delu z obsojenci, se smiselno uporabljajo tudi za izvrševanje nalog in pooblastil pravosodnih policistov pri delu z drugimi varovanimi osebami.

(3)

Določbe tega pravilnika, ki urejajo uporabo prisilnih sredstev pri delu z obsojenci, se smiselno uporabljajo tudi za uporabo prisilnih sredstev, kadar jih pravosodni policisti pri svojem delu smejo uporabiti zoper osebe, ki niso varovane osebe.

II. NALOGE PRAVOSODNIH POLICISTOV

3. člen

(temeljna načela izvrševanja nalog)

(1)

Pravosodni policist pri izvrševanju nalog ravna strokovno in dostojno, hkrati pa odločno, da se zagotovijo ter ohranjajo varnost, red in disciplina.

(2)

Pravosodni policist ob izvrševanju nalog pri delu z mladoletnikom, ostarelim, vidno bolnim, onemoglim, vidno težkim invalidom in vidno nosečo žensko ravna še posebej obzirno ter pri tem upošteva njihovo osebnost in občutljivost.

4. člen

(nepretrgan potek dela)

(1)

Pravosodni policist ne glede na svoj delovni čas ne zapusti delovnega mesta, na katerem se delo opravlja nepretrgoma, dokler ga ne zamenja drug pravosodni policist.

(2)

Pravosodni policisti, ki delajo v različnih izmenah, so med seboj povezani tako, da si predajajo informacije, ki so ali bi lahko bile pomembne za izvrševanje njihovih nalog. Pravosodni policisti si informacije predajajo ustno ob menjavi izmene in z vnosom v informacijski sistem uprave.

(3)

Zavod organizira delo tako, da se ohranjata nepretrganost dela in neposreden pretok informacij, potrebnih za delo.

5. člen

(javljanje na delo)

(1)

Pravosodni policist se tudi brez poziva takoj javi na delo, če izve, da je ogrožena varnost zavoda, če gre za upor, množični pasivni odpor ali beg večje skupine obsojencev, požar, elementarne ali druge hujše nesreče v zavodu.

(2)

Pravosodni policist se izven delovnega časa javi na delo, če to zaradi zaostrenih varnostnih razmer odredi direktor zavoda oziroma v dislociranih oddelkih zavoda (v nadaljnjem besedilu: dislocirani oddelek) vodja dislociranega oddelka. V primeru njune odsotnosti prihod na delo odredi oseba, ki ju nadomešča.

6. člen

(nošenje uniforme)

Pravosodni policist praviloma opravlja delo v uniformi. Brez uniforme lahko opravlja naslednja dela:

1.

varovanje v dislociranih polodprtih in odprtih oddelkih;

2.

izvajanje zahtevnejših postopkov varovanja zunaj zavoda in

3.

administrativna ali druga opravila po presoji predpostavljenega, če je pravosodni policist na to delo razporejen za daljše obdobje.

7. člen

(strokovna izhodišča)

Strokovna izhodišča za izvrševanje nalog in pooblastil pravosodnih policistov predpiše generalni direktor uprave (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor).

1. Varovanje zavoda in obsojencev

8. člen

(varovanje zavoda in obsojencev)

(1)

Pravosodni policist skrbi za varovanje zavoda in obsojencev.

(2)

Varovanje zajema oblike zunanjega in notranjega varovanja, ki so stalno potrebne za zagotavljanje varnosti in vključujejo:

1.

preprečevanje nepooblaščenega vstopa oseb v zavod ali na območje zavoda, na katerem je prepovedano ali omejeno gibanje (v nadaljnjem besedilu: varovano območje);

2.

preprečevanje ali ustavitev nepooblaščenega zvočnega ali slikovnega snemanja v zavodu oziroma na njegovem varovanem območju;

3.

odvračanje morebitnih napadov na zavod;

4.

preprečevanje begov, množičnih pasivnih ali aktivnih odporov obsojencev;

5.

zagotavljanje varnosti obsojencev in drugih oseb v zavodu ter

6.

zagotavljanje varnosti posameznih delov zavoda in premoženja zavoda.

9. člen

(izredno varovanje)

(1)

Izredno varovanje zajema oblike notranjega in zunanjega varovanja, ki so za zagotovitev varnosti potrebne ob povečani nevarnosti zaradi izrednih dogodkov v zavodu, ob neposredni nevarnosti zunanjega napada na zavod ali iz drugih razlogov, ki lahko ogrozijo varnost zavoda.

(2)

Izredno varovanje odredi direktor zavoda, v dislociranih oddelkih pa vodja posameznega dislociranega oddelka.

(3)

Če v državi nastanejo take varnostne razmere, ki bi lahko vplivale tudi na varnost, red in disciplino v zavodih, generalni direktor odredi izredno varovanje v vseh ali nekaterih zavodih.

(4)

Če pristojni državni organ razglasi izredne ali vojne razmere, pravosodni policisti opravljajo delo po načrtu varovanja kot vojaški obvezniki na delovni dolžnosti.

10. člen

(število pravosodnih policistov)

(1)

Za zagotavljanje varnosti sta v vsakem zavodu in vsakem dislociranem oddelku zavoda hkrati prisotna najmanj dva pravosodna policista.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko v odprtem ali polodprtem dislociranem oddelku varovanje opravlja samo en pravosodni policist.

(3)

Število pravosodnih policistov v posameznem zavodu oziroma njegovem oddelku je določeno v načrtu varovanja.

11. člen

(načrt varovanja zavoda)

(1)

Zagotavljanje varnosti je za vsak posamezen zavod podrobneje določeno v načrtu varovanja, ki je prilagojen vrsti in velikosti zavoda ter določa:

1.

varovano območje zavoda,

2.

vsebino in obseg varnostnih ukrepov,

3.

število potrebnih pravosodnih policistov,

4.

razpored pravosodnih policistov,

5.

naloge pri varovanju in izrednem varovanju,

6.

ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah,

7.

vrsto in način tehnične podpore pri varovanju zavoda.

(2)

Načrt varovanja za vsak posamezen zavod v skladu z usmeritvami generalnega direktorja pripravi direktor tega zavoda in ga predloži generalnemu direktorju v potrditev.

(3)

Najmanj enkrat letno se oceni ustreznost načrta varovanja in se načrt dopolni oziroma spremeni, če je to potrebno zaradi spremenjenih razmer. Za spremenjene razmere se štejejo:

1.

arhitekturne spremembe posameznih objektov, ki vplivajo na potrebe po varovanju zavoda;

2.

nova dejstva ali spremembe okoliščin, ki se nanašajo na varovanje zavoda;

3.

spremembe na področju tehničnega varovanja zavoda;

4.

spremembe predpisov, ki vsebinsko vplivajo na načrt varovanja zavoda.

(4)

Ob arhitekturnih spremembah se načrt varovanja spremeni v štirih mesecih po začetku uporabe objektov. Ob drugih spremenjenih razmerah se načrt varovanja spremeni v dveh mesecih po nastanku spremenjenih razmer.

(5)

Načrt varovanja je uradni dokument z oznako tajnosti »interno«.

(6)

Določbe prvega do petega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za načrt varovanja drugih varovanih objektov, ki niso zavodi.

(7)

Načrt varovanja za varovane objekte iz prejšnjega odstavka pripravi direktor zavoda, iz katerega so pravosodni policisti, ki izvajajo varovanje, in ga po predhodni pridobitvi mnenja predstojnika varovanega objekta predloži generalnemu direktorju v potrditev.

(8)

Pravosodni policist se pred začetkom opravljanja nalog in ob vsaki spremembi ali dopolnitvi načrta varovanja seznani z načrtom varovanja in spremembami ali dopolnitvami načrta varovanja zavoda, v katerem opravlja naloge, in svojo seznanitev potrdi s podpisom.

(9)

Pravosodni policist mora ob zaznavi sprememb razmer iz tretjega odstavka tega člena predlagati dopolnitve in spremembe načrta varovanja zavoda.

(10)

Pri pripravi in spremembah načrta varovanja zavoda lahko direktor zavoda ali delavec zavoda, ki ga ta pooblasti, sodeluje s policijo pri tistih vprašanjih, ki so povezana z zunanjim varovanjem in ogroženostjo zavoda ter sodelovanjem pri iskanju pobeglih obsojencev.

12. člen

(varovanje obsojencev)

Pravosodni policist skrbi za varnost obsojencev tako, da spremlja razmere med njimi ter nadzoruje in varuje obsojence pri delu in bivanju v zavodu in zunaj njega, pri spremljanju zunaj zavoda in ob drugih priložnostih. Pri tem preprečuje spore med obsojenci, samomore in poskuse samomorov, samopoškodbe, povzročanje materialne škode, storitve disciplinskih prestopkov, prekrškov, kaznivih dejanj in drugih nedovoljenih dejavnosti.

13. člen

(številčno stanje)

Pravosodni policisti redno preverjajo številčno stanje obsojencev in v ta namen najmanj dvakrat dnevno (zjutraj in zvečer), če je treba, tudi večkrat, s štetjem ali na drug način preverjajo njihovo prisotnost.

14. člen

(spremljanje varnosti zavoda)

(1)

Pravosodni policist je pozoren na vse okoliščine, ki bi lahko ogrozile varnost zavoda, jih zapisuje in o njih poroča ter ukrepa, kadar je to potrebno.

(2)

Pravosodni policist, ki vodi izmeno (v nadaljnjem besedilu: operativni vodja), obvesti vodjo oddelka za varnost v zavodu, v dislociranem oddelku pa vodjo referata za varnost o vsakem dogodku, ki ogroža varnost zavoda, in vseh zadevah, ki so povezane s splošno varnostjo. Vodja oddelka za varnost zavoda in vodja referata za varnost v dislociranem oddelku (v nadaljnjem besedilu: poveljnik) o tem obvestita direktorja zavoda. O vseh pomembnejših varnostnih in drugih dogodkih direktor zavoda obvesti generalnega direktorja.

(3)

Obveščanje se praviloma izvaja z vnosom podatkov v informacijski sistem uprave. Podrobnejšo vsebino in način obveščanja iz tega člena določi generalni direktor z navodilom.

15. člen

(namestitev obsojenca v samsko sobo s posebno opremo)

(1)

Obsojenec, za katerega je verjetno, da v telesu skriva ali prenaša nedovoljene psihoaktivne snovi ali druge nedovoljene stvari, se namesti v samsko sobo s posebno opremo, ki onemogoča uničevanje telesnih izločkov.

(2)

Ob namestitvi se obsojencu ponudi možnost, da prostovoljno zaužije odvajalna sredstva, pristojni zdravnik ali zdravstveni delavec pa ga takoj, ko je to mogoče, obvezno pa v 24 urah, seznani z možnimi nevarnimi posledicami skrivanja ali prenašanja stvari v telesu.

(3)

Zaradi onemogočanja izmenjave nedovoljenih stvari se obsojencu v času namestitve v skladu s prvim odstavkom tega člena zagotavljajo bivanje na prostem, ločeno od drugih obsojencev, in obiski za stekleno pregrado, onemogočeni pa so mu delo, udeleževanje skupinskih dejavnosti in stiki z drugimi obsojenci.

16. člen

(obveščanje in pomoč policije)

(1)

Direktor zavoda ali poveljnik, v njuni odsotnosti pa operativni vodja, o dogodkih, ki ogrozijo varnost zavoda, takoj obvesti operativno-komunikacijski center policije, na območju katerega je zavod.

(2)

V primeru ugrabitve ali ogrožanja človeškega življenja ali če se to utemeljeno pričakuje, direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka, v njegovi odsotnosti pa poveljnik, zaprosi za pomoč policijo. V odsotnosti direktorja, vodje dislociranega oddelka in poveljnika policijo zaprosi za pomoč operativni vodja.

(3)

Direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka o zaprosilu za pomoč policije v zavodu takoj obvesti generalnega direktorja.

17. člen

(stražarska služba)

(1)

Pravosodni policisti opravljajo stražarsko službo, če je ta določena v načrtu varovanja zavoda.

(2)

Če je za zagotovitev varnosti, reda in discipline to potrebno, lahko poveljnik odredi, da se stražarska služba opravlja na določenih mestih, tudi če to ni določeno v načrtu varovanja zavoda.

18. člen

(označba varovanega območja)

Obvestilo o omejitvi ali prepovedi gibanja na varovanem območju zavoda se postavi na vidna mesta povsod, kjer je mogoč neoviran vstop na varovano območje.

2. Spremljanje obsojenca zunaj zavoda

19. člen

(odredba o spremljanju)

(1)

Poveljnik, v času njegove odsotnosti pa operativni vodja, z odredbo o spremljanju:

1.

določi način spremljanja obsojenca;

2.

določi pravosodnega policista, ki naj spremljanje opravi;

3.

če spremljanje opravlja več kot en pravosodni policist, določi vodjo spremljanja in voznika;

4.

zapiše kraj in namen spremljanja;

5.

določi način vklepanja obsojenca za čas spremljanja, če je vklepanje potrebno;

6.

določi opremo pravosodnega policista za spremljanje;

7.

določi druge ukrepe, ki so potrebni za varno izvedbo spremljanja.

(2)

Odredba za spremljanje lahko vsebuje tudi fotografijo obsojenca.

20. člen

(način spremljanja obsojenca)

(1)

Pravosodni policist spremljanje obsojenca opravi s prevozom ali peš.

(2)

Če je za izvedbo spremljanja potreben prevoz obsojenca, pravosodni policist to opravi s službenim vozilom zavoda ali javnim prevoznim sredstvom. Prevoz obsojenca lahko opravi tudi z vozili, ki niso last zavoda, razen z zasebnim vozilom.

21. člen

(ukrepi ob spremljanju)

(1)

Ukrepi, ki jih poveljnik oziroma operativni vodja v odredbi za spremljanje določi glede spremljanja obsojenca, zajemajo zlasti:

1.

odreditev potrebnega števila pravosodnih policistov glede na število, begosumnost ali nevarnost spremljanih obsojencev;

2.

odreditev, da se pravosodni policist pred začetkom spremljanja seznani z varnostno oceno obsojenca;

3.

določitev načina zagotavljanja, da je pravosodni policist pred začetkom spremljanja seznanjen s podatki, ki so pomembni za varno izvedbo spremljanja, če seznanitev pravosodnega policista z varnostno oceno obsojenca pred začetkom spremljanja ni mogoča ali če varnostna ocena obsojenca ne vsebuje vseh podatkov, pomembnih za varno izvedbo spremljanja;

4.

odreditev dodatne opreme.

(2)

Spremljanje enega obsojenca praviloma izvedeta dva pravosodna policista.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek spremljanje izvede en pravosodni policist, če prisotnost drugega pravosodnega policista glede na trajanje spremljanja ni potrebna in za spremljanega obsojenca vklepanje ni odrejeno oziroma poveljnik z odredbo oceni, da za spremljanje, ki ga izvede en pravosodni policist, ni varnostnih zadržkov.

(4)

Spremljanje obsojenca izvede več pravosodnih policistov, če obstajajo znaki, da bi obsojenec skušal pobegniti z zunanjo pomočjo, ali če obstaja nevarnost, da bi bila varnost obsojenca v času spremljanja ogrožena s strani drugih oseb. V takih okoliščinah so pravosodni policisti lahko opremljeni z dodatno opremo, poveljnik pa o načrtovanem spremljanju obvesti policijo.

22. člen

(sposobnost za pot)

(1)

Zdravnik, ki opravlja zdravniško službo v zavodu (v nadaljnjem besedilu: zdravnik), da predhodno mnenje o obsojenčevi zdravstveni sposobnosti za vnaprej predvideno pot, če je treba opraviti spremljanje bolnega, težje invalidnega, poškodovanega ali onemoglega obsojenca. Če zdravnik oceni, da bi potovanje ogrozilo njegovo življenje ali znatno poslabšalo njegovo zdravstveno stanje, o tem obvesti osebo, ki je spremljanje odredila.

(2)

Predhodno mnenje o zdravstveni sposobnosti za pot da zdravnik tudi pred spremljanjem noseče obsojenke.

23. člen

(oprema pravosodnega policista med spremljanjem)

(1)

Pravosodni policist izvaja spremljanje praviloma v uniformi.

(2)

Pravosodni policist spremlja obsojenca v civilni obleki in z opremo, ki je prilagojena za prikrito nošenje, če je to potrebno iz varnostnih ali etičnih razlogov ali če gre za spremljanje obsojenca, ki prestaja kazen v odprtem režimu.

(3)

Med spremljanjem ima pravosodni policist praviloma s seboj naslednjo opremo: palico, sredstva za vklepanje, plinski razpršilec, pištolo in sredstva za brezžično komunikacijo. Za zagotovitev varnosti se oprema lahko dopolni z dodatno opremo.

24. člen

(ravnanje pred spremljanjem)

(1)

Pred začetkom spremljanja pravosodni policist obsojencu odvzame stvari, ki jih ima pri sebi in bi mu lahko koristile za beg, samopoškodbo ali napad. Obsojenec sme imeti v času spremljanja pri sebi le stvari, ki jih v času spremljanja nujno potrebuje in ne ovirajo izvedbe spremljanja.

(2)

Pravosodni policist pred začetkom spremljanja opozori obsojenca, naj se ravna po ukazih, in ga opozori na posledice neupoštevanja ukazov. Opozori ga tudi, da med spremljanjem brez dovoljenja ne sme komunicirati (verbalno ali neverbalno) ali izmenjavati predmetov oziroma stvari z drugimi osebami.

25. člen

(delo pravosodnega policista med spremljanjem)

(1)

Pravosodni policist med spremljanjem:

1.

skrbi, da obsojenec ne pobegne, napade drugih oseb ali se samopoškoduje;

2.

preprečuje poskuse drugih, da bi osvobodili obsojenca;

3.

varuje obsojenca pred morebitnimi napadi, zlasti oseb, ki jih je prizadelo obsojenčevo kaznivo dejanje;

4.

preprečuje žalitve, zasmehovanje in poniževanje obsojenca;

5.

se izogiba nepotrebnemu izpostavljanju obsojenca okoliščinam, ki pritegnejo pozornost javnosti, oziroma to onemogoča;

6.

preprečuje fizične stike in komunikacijo obsojenca z drugimi osebami.

(2)

Pravosodni policist opravi spremljanje obsojenca brez prekinitve. Če je potovanje treba prekiniti zaradi višje sile, gospodarnosti, varnostnih ali drugih upravičenih razlogov, se to praviloma stori v kraju, v katerem je kateri od zavodov. Če to ni mogoče, je treba zaprositi za pomoč policijo.

(3)

Če se pri obsojencu med spremljanjem pojavijo zdravstvene težave, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, pravosodni policist spremljanje prekine in takoj poskrbi, da je obsojencu nudena zdravstvena oskrba.

(4)

V primeru smrti obsojenca med spremljanjem pravosodni policist na najhitrejši možni način obvesti policijo in zavod.

(5)

Pravosodni policist o zdravstvenih težavah obsojenca med spremljanjem takoj obvesti zavod.

26. člen

(predaja obsojenca)

(1)

Pravosodni policist preda obsojenca in njegove stvari organu ali ustanovi, če je bil to namen spremljanja.

(2)

Posebnosti vedenja obsojenca med spremljanjem, zlasti njegovo neupoštevanje ukazov, poskus pobega ali napada in upiranje, se vnesejo v informacijski sistem uprave.

27. člen

(zapisovanje podatkov o opravljenem spremljanju)

Zavod v zvezi z opravljenim spremljanjem vodi naslednje podatke: ime in priimek obsojenca, kraj in namen spremljanja, ime in priimek pravosodnega policista, ki ga je spremljal, način spremljanja in način vklepanja obsojenca za čas spremljanja ter druge podatke, pomembne za izvedbo spremljanja.

28. člen

(varovanje obsojencev zunaj zavoda)

(1)

Pravosodni policisti skrbijo za varovanje obsojencev na sodišču in obsojencev, ki so začasno nameščeni v zdravstvenem zavodu ali drugi ustanovi zunaj zavoda (v nadaljnjem besedilu: varovanje obsojenca zunaj zavoda).

(2)

Varovanje obsojenca zunaj zavoda izvajajo pravosodni policisti tistega zavoda, na območju katerega je ustanova ali državni organ, če je to gospodarnejša rešitev in ima zavod, na območju katerega je ustanova ali državni organ, razpoložljive kadrovske vire.

(3)

Določbe tega pravilnika, ki urejajo spremljanje obsojenca zunaj zavoda, se smiselno uporabljajo tudi za varovanje obsojenca zunaj zavoda.

(4)

Obsojenec v času varovanja zunaj zavoda, razen v enoti za forenzično psihiatrijo, od drugih oseb ne sme prejemati predmetov, razen izvoda dnevnega časopisa.

3. Druge naloge pravosodnih policistov

29. člen

(izvajanje hišnega reda)

Pravosodni policisti zagotavljajo, da življenje in delo obsojencev v zavodu potekata po hišnem redu zavoda, pri čemer zlasti:

1.

seznanjajo obsojence s hišnim redom zavoda;

2.

opozarjajo obsojence na odstopanje od hišnega reda zavoda;

3.

sodelujejo z drugimi delavci zavoda, da se prepreči nastanek sporov med obsojenci ter sporov med obsojenci in delavci zavoda;

4.

usmerjajo in spodbujajo obsojence, da opravijo potrebna opravila za vzdrževanje reda in čistoče;

5.

spodbujajo obsojence pri njihovem delu in izobraževanju ter drugih dejavnostih, ki so vsebina osebnega načrta;

6.

preprečujejo nastanek škode na premoženju zavoda in odkrivajo povzročitelje škode;

7.

zagotavljajo razmere za počitek obsojencev;

8.

poročajo operativnemu vodji o dogodkih in opažanjih, ki so pomembni za varnost, red in disciplino življenja in dela obsojencev v zavodu.

30. člen

(motenje in onesposobitev brezpilotnih letalnih naprav)

(1)

Zavodi lahko za motenje brezpilotnih letalnih naprav, ki se neupravičeno zadržujejo v varovanem območju zavoda, uporabljajo stacionarne ali prenosne motilce.

(2)

Za onesposobitev brezpilotnih letalnih naprav se lahko uporabljajo različna sredstva, kot so brezpilotna letala, ki izstreljujejo mrežo, strelivo z mrežo ali strelno orožje z gumijastimi naboji.

(3)

Pred onesposobitvijo brezpilotne letalne naprave morajo pravosodni policisti opozoriti vse druge osebe v varovanem območju, da se umaknejo v varno območje.

31. člen

(nesreča v zavodu)

(1)

V primeru požara, elementarnih in drugih nesreč v zavodu pravosodni policisti ukrenejo vse potrebno, da se preprečijo pobegi obsojencev, da se ohranijo varnost, red in disciplina, odvrnejo posledice nesreče in da se čim prej vzpostavi prejšnje stanje.

(2)

Pravosodni policist mora poznati ukrepe ob nesrečah in biti seznanjen z navodili o ravnanju v primerih takih nesreč.

(3)

Obsojenci, ki kazen prestajajo v posebnem strožjem režimu, in obsojenci, za katere iz varnostne ocene izhaja, da so nevarni, se namestijo v varne prostore v zavodu ali zunaj njega in zavarujejo. Če to ni mogoče, se začasno zastražijo ter se jim z ustreznimi ukrepi in sredstvi onemogoči pobeg.

(4)

Obsojence, ki niso begosumni, je treba takoj vključiti v dela, ki so potrebna za preprečitev škode oziroma za odpravo posledic nesreče.

(5)

Ukrepe iz tretjega in četrtega odstavka tega člena odreja direktor zavoda.

32. člen

(požar v zavodu)

(1)

V primeru požara v zavodu pravosodni policist ravna v skladu z načrtom požarnega varovanja.

(2)

Pravosodni policist mora poznati protipožarne ukrepe in biti usposobljen za uporabo naprav za gašenje.

(3)

Poveljnik skrbi za redno usposabljanje in preverjanje usposobljenosti pravosodnih policistov za izvajanje protipožarnih ukrepov.

33. člen

(zavarovanje kraja nesreče)

(1)

V primeru samomora, poskusa samomora obsojenca ali dejanja, ki ima znake kaznivega dejanja, pravosodni policisti zavarujejo kraj nesreče oziroma dejanja in obvestijo policijo.

(2)

Pravosodni policist nudi policistom strokovno pomoč in informacije pri odkrivanju kaznivih dejanj ali priprav nanje.

(3)

Zavarovanje kraja nesreče oziroma dejanja pomeni izvedbo ukrepov, ki so potrebni, da se na kraju dogodka nič ne spremeni oziroma da se izvedejo le najnujnejši varnostni ukrepi ter se pri tem ne uničijo ali poškodujejo sledi in materialni dokazi.

(4)

Pravosodni policist zagotovi, da se poškodovanim obsojencem in drugim osebam, ki so poškodovane, nudi prvo pomoč.

34. člen

(sprejemno obdobje)

(1)

Pravosodni policisti opravljajo dejavnosti in postopke, ki so potrebni, da se obsojenci v sprejemnem obdobju ustrezno vključijo v življenje v zavodu, ter dejavnosti in postopke, ki so potrebni za pripravo prve varnostne ocene obsojenca in ustrezno upoštevanje varnostnih razlogov pri izdelavi osebnega načrta obsojenca.

(2)

Pravosodni policist ob sprejemu takoj oziroma najpozneje v osmih urah: pridobi podatke o obsojencu, opravi uvodni razgovor, oceni nujne potrebe in tveganja, izdela varnostno oceno, oceni samomorilno ogroženost, pridobi podatke in izjavo o obveščanju v primeru smrti ali hospitalizacije ter vse to vnese v informacijski sistem uprave.

35. člen

(programi obravnave obsojencev)

Pravosodni policisti usklajeno z drugimi delavci zavoda sodelujejo pri izvajanju programov obravnave obsojencev tako, da sodelujejo zlasti pri:

1.

preprečevanju samopoškodb in samomorov obsojencev,

2.

pripravah predlogov za ugodnosti,

3.

obravnavi vedenja obsojencev,

4.

organizaciji dela ter poklicnega in delovnega usposabljanja obsojencev,

5.

organizaciji ter izvedbi rekreativnih in drugih prostočasnih dejavnosti,

6.

organizaciji ter izvedbi dejavnosti in del skupnega pomena.

36. člen

(pošiljanje podatkov)

(1)

Pravosodni policisti zbirajo in v informacijski sistem uprave vnašajo podatke, ki so pomembni za obravnavo obsojenca in se nanašajo na njegovo vedenje, ter podatke, ki so potrebni za pripravo poročil v zvezi s pomilostitvijo, pogojnim in predčasnim odpustom ter premestitvijo obsojenca.

Pravilnik o izvrševanju nalog in pooblastil pravosodnih policistov

Časovnica