ZNUAPK – Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške...

3627. Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (ZNUAPK)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (ZNUAPK)

Razglašam Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (ZNUAPK), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. decembra 2020.

Št. 003-02-10/2020-9

Ljubljana, dne 25. decembra 2020

Borut Pahor predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O NUJNIH UKREPIH ZARADI AFRIŠKE PRAŠIČJE KUGE PRI DIVJIH PRAŠIČIH (ZNUAPK)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1)

S tem zakonom se določajo nujni ukrepi za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge (v nadaljnjem besedilu: APK) pri divjih prašičih (Sus scrofa L.), za zmanjšanje tveganja za vnos in širjenje APK v Republiki Sloveniji, nujni ukrepi za območja visokega tveganja ter nujni ukrepi za obvladovanje in izkoreninjenje APK pri divjih prašičih v Republiki Sloveniji.

(2)

Ukrepi iz tega zakona se ne uporabljajo za divje prašiče v oborah za rejo divjadi in za domače prašiče, razen če ta zakon določa drugače.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.

biovarnostni ukrepi so upravljavski in fizični ukrepi za preprečevanje oziroma zmanjšanje tveganja za vnos, razvoj in širjenje bolezni v populacijo živali ter iz nje in znotraj nje ali v rejo, na območje, na prevozna sredstva ali v katere koli druge objekte, prostore ali na lokacije ter z njih in znotraj njih;

2.

državno središče za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: DSNB) ima enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo bolezni živali;

3.

lov ima enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja divjad in lovstvo;

4.

lovec je oseba, ki ima opravljen lovski izpit in veljavno lovsko izkaznico;

5.

lovišče, lovišče s posebnim namenom (v nadaljnjem besedilu: LPN), lovna obora, obora za rejo divjadi, obora s posebnim namenom in lovka imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja divjad in lovstvo;

6.

odprema je vsak komercialni ali nekomercialni premik živali z izvornega gospodarstva oziroma drugega mesta izvora na drugo lokacijo (namembni kraj), ne glede na namen;

7.

ogroženost pomeni verjetnost pojava APK ter verjeten obseg bioloških in gospodarskih posledic s škodljivim vplivom na zdravje živali;

8.

poginuli divji prašič je vsak mrtev divji prašič ne glede na vzrok pogina, razen odstrela;

9.

upravljavci lovišč so lovske družine, ki so jim podeljene koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, in upravljavci LPN;

10.

zbirno mesto je ograjen in zavarovan prostor za zbiranje poginulih in odstreljenih divjih prašičev na območju z omejitvami;

11.

živalski stranski proizvodi (v nadaljnjem besedilu: ŽSP) so cela telesa ali deli živali, proizvodi živalskega izvora ali drugi proizvodi, pridobljeni iz živali, ki niso namenjeni za prehrano ljudi, vključno z jajčnimi celicami, zarodki in živalskim semenom.

3. člen

(skupina strokovnjakov)

(1)

Generalni direktor ali generalna direktorica (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: uprava) imenuje skupino strokovnjakov, ki vključuje veterinarje, lovce, biologe, epizootiologe in po potrebi tudi druge strokovnjake (v nadaljnjem besedilu: skupina strokovnjakov).

(2)

Skupina strokovnjakov proučuje epizootiološko stanje in nudi strokovno podporo DSNB glede:

1.

določitve območij z omejitvami, pri čemer upošteva:

-

rezultate opravljenih epizootioloških poizvedb,

-

geografsko razširjenost bolezni,

-

populacijo divjih prašičev na določenem območju,

-

obstoj naravnih ali umetnih ovir za premike divjih prašičev in

-

druge dejavnike, ki lahko vplivajo na širjenje bolezni;

2.

določitve ustreznih ukrepov za območja z omejitvami.

(3)

Skupina strokovnjakov preverja učinkovitost ukrepov, sprejetih za izkoreninjenje bolezni na območjih z omejitvami.

(4)

Glede povračila dnevnic in potnih stroškov strokovnjakom iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo predpisi vlade, ki urejajo povračila stroškov.

4. člen

(načrt ravnanja)

(1)

Vsak upravljavec lovišča pripravi načrt ravnanja, ki je obvezen za vse lovce. Načrt vsebuje:

1.

odgovorno osebo za pripravo in posodabljanje načrta ravnanja ter njene kontaktne podatke (osebno ime, elektronski naslov, mobilna številka);

2.

odgovorne osebe za izvajanje biovarnostnih ukrepov pri lovu in njihove kontaktne podatke (osebno ime, elektronski naslov, mobilna številka);

3.

postopke ob izvajanju individualnega lova;

4.

postopke ob izvajanju skupinskega lova;

5.

postopke ob izvajanju lova s psi;

6.

ravnanje z odstreljenimi divjimi prašiči;

7.

postopke ob najdbi poginulega divjega prašiča;

8.

postopke in evidence glede krmljenja divjih prašičev;

9.

način odstranjevanja ŽSP v lovski zbiralnici;

10.

datum priprave in posodobitve načrta ravnanja;

11.

žig in podpis odgovorne osebe upravljavca lovišča.

(2)

Postopki in ravnanja iz prejšnjega odstavka, ki se morajo upoštevati pri lovu na divje prašiče in pri izvajanju lova na drugo divjad v loviščih, kjer gospodarijo tudi z divjimi prašiči, vključujejo tudi biovarnostne ukrepe. Načrt vključuje biovarnostne ukrepe v zvezi z lovom iz 14. člena tega zakona.

(3)

Upravljavec lovišča načrt ravnanja objavi na sedežu upravljavca lovišča, na svoji spletni strani oziroma na krajevno običajen način. Z njegovo vsebino upravljavec lovišča seznani vse člane in morebitne lovske goste ter biti mora dostopen vsakemu članu upravljavca lovišča.

(4)

Načrt ravnanja se začne izvajati z dnem uveljavitve sklepa iz 9. člena tega zakona.

(5)

Upravljavec lovišča da na zahtevo načrt ravnanja na vpogled uradnemu veterinarju in lovskemu inšpektorju.

(6)

Ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v sodelovanju z upravo pripravi predlog načrta ravnanja in ga objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(7)

Upravljavec lovišča načrt ravnanja redno posodablja.

(8)

Za nakup opreme za izvajanje načrta ravnanja v posameznem lovišču, kot je oprema za čiščenje in razkuževanje obutve in opreme, čiščenje in razkuževanje vozil, nabava razkuževalnih barier ter nabava banjic oziroma vrečk za vleko oziroma prevoz odstreljene živali od mesta odstrela do vozila oziroma lovske zbiralnice, je upravljavec lovišča upravičen do enkratnega nadomestila v višini 200 eurov. Upravljavec vloži zahtevek za izplačilo pri ministrstvu po objavi načrta ravnanja v skladu s tretjim odstavkom tega člena. Vzorec obrazca za zahtevek je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(9)

Ministrstvo na podlagi dokončne odločbe upravljavcu lovišča izplača sredstva iz tega člena iz proračuna Republike Slovenije.

5. člen

(ozaveščanje in ureditev mest za odstranjevanje odpadkov na počivališčih ob prometnicah)

(1)

Za ozaveščanje prebivalstva o APK uprava zagotavlja informacijsko gradivo (letaki, plakati, brošure, objave na osrednjem spletnem mestu državne uprave oziroma drugih spletnih straneh ipd.) in izobraževanja.

(2)

Na počivališčih ob avtocestah oziroma državnih cestah, kjer se pričakuje večji promet, uprava postavi in vzdržuje opozorilne table glede nevarnosti, ki jo pomeni nepravilno odstranjevanje odpadkov oziroma ostankov hrane. Počivališča, kjer se postavijo table, določi uprava v sodelovanju z upravljavcem počivališča.

(3)

Upravljavec počivališča iz prejšnjega odstavka zagotovi zabojnike za zbiranje odpadkov s pokrovom (zaprte zabojnike) in redno praznjenje glede na letni čas in obremenitev počivališča.

(4)

Sredstva za informacijsko gradivo, izobraževanja, pripravo in postavitev tabel se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

6. člen

(objava v medijih)

Mediji na zahtevo uprave najpozneje naslednji delovni dan brezplačno objavijo nujno sporočilo o resni ogroženosti zdravja živali zaradi tveganja za vnos oziroma pojav APK v državi in druga sporočila, ki so potrebna za obveščanje javnosti v zvezi z ukrepi glede APK.

7. člen

(postavitev ograj)

Ograje, ki se za rejo prašičev na prostem ali v izpustih postavijo za preprečevanje stika med divjimi in domačimi prašiči, se štejejo za pomožno kmetijsko-gozdarsko opremo v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, in zanje gradbeno dovoljenje ni potrebno. Njihova postavitev je dopustna ne glede na določbe občinskih prostorskih aktov.

8. člen

(usposabljanja)

(1)

Uprava v sodelovanju z ministrstvom, Zavodom za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS) in Lovsko zvezo Slovenije (v nadaljnjem besedilu: LZS) pripravlja ter zagotavlja izvedbo programov usposabljanj za izvajalce določenih nujnih ukrepov po potrditvi APK.

(2)

Usposabljanje iz prejšnjega odstavka je obvezno za:

1.

posameznike za aktivno iskanje poginulih divjih prašičev na območjih z omejitvami in

2.

izvajalce izrednega odstrela na območjih z omejitvami.

(3)

Programi usposabljanja iz tega člena vsebujejo naslednje vsebine: zakonodaja s področja APK, ukrepi za preprečevanje širjenja APK, ukrepi na območju visokega tveganja, ukrepi po potrditvi APK in naloge skupin za iskanje poginulih divjih prašičev.

(4)

Poleg vsebin iz prejšnjega odstavka program usposabljanja za izvajalce iz 2. točke drugega odstavka tega člena vsebuje tudi naslednje vsebine: izvajanje zmanjšanja populacije oziroma popolne odstranitve divjih prašičev s posebno opremo in uporabo lovk, upoštevanje dobrobiti živali pri izvajanju usmrtitev v lovkah, praktično rokovanje s posebno opremo.

(5)

Za udeležbo na usposabljanjih iz tega člena uprava objavi javni poziv na osrednjem spletnem mestu državne uprave. Javni poziv objavi tudi LZS na svojih spletnih straneh. Usposabljanja za izvajalce izrednega odstrela na območjih z omejitvami se lahko udeležijo osebe, ki že posedujejo orožje in imajo orožni list za lov v skladu z zakonom, ki ureja orožje.

(6)

Po opravljenem usposabljanju uprava udeležencu izda potrdilo z navedbo, da se je udeležil usposabljanja za aktivno iskanje poginulih divjih prašičev ali usposabljanja za izvajanje izrednega odstrela divjih prašičev. Udeleženec se vpiše v evidenco usposobljenih oseb iz 61. člena tega zakona.

(7)

Ne glede na drugi odstavek tega člena je usposabljanje obvezno tudi za lovce, ki izvajajo intenzivirani lov na divje prašiče na določenem območju z omejitvami. Usposabljanje za lovce se izvede po programu iz četrtega odstavka tega člena in ga uprava zagotovi po določitvi območij z omejitvami. Po opravljenem usposabljanju se lovec vpiše v evidenco usposobljenih oseb iz 61. člena tega zakona.

(8)

Sredstva za izvajanje usposabljanj, vključno s sredstvi za predavatelje in prostore za izvedbo usposabljanj, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

II. NUJNI UKREPI ZA PREPREČEVANJE IN ZGODNJE ODKRIVANJE APK PRI DIVJIH PRAŠIČIH

9. člen

(izvajanje ukrepov)

(1)

Ukrepi iz tega poglavja se začnejo izvajati z dnem uveljavitve sklepa generalnega direktorja uprave, s katerim določi visoko stopnjo ogroženosti na podlagi epizootioloških razmer glede APK v sosednjih državah.

(2)

Sklep iz prejšnjega odstavka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

10. člen

(ukrepi)

(1)

Nujni ukrepi, ki se izvajajo za preprečevanje in zgodnje odkrivanje APK pri divjih prašičih, so:

1.

prepoved prejemanja in odpreme živih divjih prašičev na druge lokacije;

2.

intenzivni odstrel divjih prašičev;

3.

prepoved in omejitev krmljenja na krmiščih;

4.

biovarnostni ukrepi v zvezi z lovom;

5.

ustrezno ravnanje z najdenimi poginulimi divjimi prašiči.

(2)

Ukrepi iz prejšnjega odstavka se izvajajo na celotnem območju Republike Slovenije do pojava APK pri divjih prašičih, po pojavu APK pri divjih prašičih pa se še naprej izvajajo na območjih, ki niso določena kot območja z omejitvami.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek se ukrepa iz 4. točke in 5. točke prvega odstavka tega člena v delu, ki se nanaša na obveznost prijave vsakega poginulega divjega prašiča, še naprej izvajata na območju celotne Republike Slovenije.

1. Prepoved prejemanja in odpreme živih divjih prašičev na druge lokacije

11. člen

(prepoved prejemanja in odpreme)

(1)

Odprema živih divjih prašičev iz lovišč, obor za rejo divjadi, obor s posebnim namenom in lovnih obor na druge lokacije v Republiki Sloveniji je prepovedana.

(2)

Prepovedana je odprema živih divjih prašičev v druge države članice Evropske unije in v tretje države.

(3)

Prepovedano je prejemanje živih divjih prašičev iz drugih držav članic Evropske unije in iz tretjih držav.

(4)

Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je za namene reprodukcije dovoljena odprema divjih merjascev in svinj za pleme iz obor na druge lokacije v Republiki Sloveniji pod naslednjimi pogoji:

1.

obora je registrirana in ima identifikacijsko številko gospodarstva (G-MID); živali v obori so označene in imetnik vodi register živali na gospodarstvu;

2.

divji merjasec ali svinja za pleme, ki je namenjena za odpremo, je v obori izvora vsaj 30 dni pred odpremo oziroma od rojstva in na dan odpreme ne kaže kliničnih znakov bolezni;

3.

odpremo dovoli uradni veterinar.

2. Intenzivni odstrel divjih prašičev

12. člen

(intenzivni odstrel divjih prašičev)

(1)

Za zagotavljanje zmanjšanja populacije divjih prašičev upravljavci lovišč izvajajo intenzivni odstrel ob upoštevanju biovarnostnih ukrepov v skladu z načrtom ravnanja iz 4. člena tega zakona.

(2)

Za vsakega odstreljenega divjega prašiča, razen divjega prašiča v lovni obori, ki presega letno osnovo iz tretjega odstavka tega člena, se upravljavcu lovišča izplača finančna spodbuda v pavšalnem znesku, in sicer za vsako odstreljeno žival obeh spolov v prvem življenjskem letu in za vsako žival ženskega spola 100 eurov na žival, za druge kategorije odstreljenih divjih prašičev moškega spola pa 50 eurov na žival.

(3)

ZGS določi letno osnovo za odvzem divjih prašičev v loviščih in LPN (brez lovnih obor), ki je povprečje izvedenega letnega odvzema v posameznem lovišču v letih od 2013 do 2019. Ministrstvo letno osnovo za posamezno lovišče objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(4)

Na podlagi podatkov iz evidence odstrela in izgub divjadi po predpisih, ki urejajo divjad in lovstvo (v nadaljnjem besedilu: evidenca odstrela in izgub divjadi) ministrstvo upravljavcu lovišča do 1. maja tekočega leta, za realizacijo odvzema divjih prašičev v skladu z drugim odstavkom tega člena v preteklem letu, po uradni dolžnosti izda odločbo o finančni spodbudi. Sredstva se izplačajo na podlagi dokončne odločbe.

(5)

Ne glede na določbe zakona, ki ureja divjad in lovstvo, in zakona, ki ureja orožje, je pri izvajanju intenzivnega odstrela divjih prašičev dovoljena uporaba strelnih namerilnikov z napravo za elektronsko ojačevanje svetlobe oziroma z infrardečo napravo ali namerilnikov s termičnim (IR) senzorjem, če so izdelani ali predelani tako, da se pritrdijo na orožje ali so njegov sestavni del, in umetnih virov svetlobe.

(6)

Sredstva za izvajanje četrtega odstavka tega člena se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

3. Prepoved in omejitev krmljenja na krmiščih

13. člen

(prepoved in omejitev krmljenja na krmiščih)

(1)

Na krmiščih za prostoživeče živali, do katerih lahko dostopajo divji prašiči, je:

1.

prepovedano krmljenje z ŽSP;

2.

dovoljeno zimsko krmljenje s silažo, senom in okopavinami;

3.

za namene privabljanja dovoljeno le krmljenje s krmo neživalskega izvora.

(2)

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za krmišča v lovnih oborah ne uporabljajo omejitve iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka.

4. Biovarnostni ukrepi v zvezi z lovom

14. člen

(biovarnostni ukrepi v zvezi z lovom)

Lovci morajo pri lovu na divje prašiče in izvajanju lova na drugo divjad v loviščih, kjer gospodarijo tudi z divjimi prašiči, upoštevati naslednje biovarnostne ukrepe:

1.

čiščenje in razkuževanje obutve, opreme in vozil pred lovom in po njem ter kopanje psov;

2.

v primeru skupinskih lovov odobritev vozil, ki se uporabljajo v lovišču, zlasti za prevoz odstreljenih divjih prašičev, s strani odgovorne osebe za izvajanje biovarnostnih ukrepov pri lovu ter za postopke z vozili pred lovom in po njem, oziroma preden zapustijo lovišče;

3.

vodenje podatkov o udeležencih lova, razen individualnega lova; podatki zajemajo osebno ime, naslov in kontaktne podatke vsakega udeleženca; podatke zbira in hrani upravljavec lovišča;

4.

postopek kategorizacije ŽSP (iztrebljeni organi, kože in drugi ŽSP), postavitev zabojnikov za ŽSP in neškodljivo odstranjevanje ŽSP;

5.

prijava najdenih poginulih divjih prašičev v skladu s 15. členom tega zakona.

15. člen

(prijava vsakega najdenega poginulega divjega prašiča)

(1)

Kdor v naravi najde poginulega divjega prašiča ali njegove ostanke, o tem takoj obvesti regijski center za obveščanje na telefonsko številko 112.

(2)

Obvestilo o najdbi poginulega divjega prašiča vsebuje najmanj naslednje podatke:

1.

osebno ime najditelja in kontaktne podatke (telefonska številka oziroma e-naslov, naslov);

2.

lokacijo (opis mesta, najbližji kraj, če je mogoče, koordinate x, y);

3.

če je mogoče, spol in starost najdenega poginulega divjega prašiča;

4.

čas najdbe;

5.

morebitne vidne spremembe na poginulem divjem prašiču;

6.

možnost dostopa do najdenega poginulega divjega prašiča (opis lokacije, dostopnih poti ipd.).

(3)

Po prijavi najdbe:

1.

najditelj vidno označi mesto najdbe poginulega divjega prašiča;

2.

najditelj in vsak, ki je bil v stiku s poginulim divjim prašičem, čim bolj omeji svoje gibanje, pri čemer vsaj 72 ur oziroma do negativnega izvida preiskave na APK ne sme vstopati v objekte, kjer se redijo domači prašiči, in v obore z divjimi prašiči;

3.

najditelj in vsak, ki je bil v stiku s poginulim divjim prašičem, čim prej očisti in razkuži obleko, obutev in opremo, ki je prišla v stik s poginulim divjim prašičem.

(4)

Po prejemu obvestila regijskega centra za obveščanje uprava zapiše klic in podatke iz drugega odstavka tega člena vnese v evidenco najdenih poginulih divjih prašičev iz 60. člena tega zakona ter o tem obvesti Veterinarsko-higiensko službo Nacionalnega veterinarskega inštituta (v nadaljnjem besedilu: VHS).

(5)

Najditelj je za najdbo in prvo prijavo istega poginulega divjega prašiča upravičen do finančne spodbude v višini 30 eurov.

(6)

Če najditelj poleg obveznosti iz prvega in drugega odstavka tega člena zagotovi tudi pomoč pri spravilu divjega prašiča do vozila in nakladanju na vozilo VHS, je upravičen do dodatne finančne spodbude v višini 100 eurov za vsakega divjega prašiča.

(7)

Ne glede na določbe petega in šestega odstavka tega člena najditelju finančna spodbuda iz tega člena ne pripada, če gre za najdbo povoženega divjega prašiča.

(8)

Najditelj vloži zahtevek za izplačilo finančne spodbude iz petega oziroma šestega odstavka tega člena pri upravi v 30 dneh od prijave najdbe poginulega divjega prašiča. Vzorec obrazca zahtevka je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave. V primeru uveljavljanja finančne spodbude iz šestega odstavka tega člena najditelj zahtevku priloži kopijo listine o odvozu ŽSP s podatki iz 1., 2., 3. in 4. točke drugega odstavka tega člena, ki jo ob prevzemu trupla poginulega divjega prašiča najditelju izda VHS v skladu s poglavjem III priloge VIII Uredbe Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L št. 54 z dne 26. 2. 2011, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2020/797 z dne 17. junija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 142/2011 glede zahtev za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki izvirajo iz Unije in se vanjo vrnejo, ker je tretja država zavrnila njihov vstop (UL L št. 194 z dne 18. 6. 2020, str. 1).

(9)

Uprava na podlagi dokončne odločbe najditelju izplača finančno spodbudo iz tega člena iz proračuna Republike Slovenije.

16. člen

(odvoz, vzorčenje in preiskave najdenih poginulih divjih prašičev)

(1)

Na podlagi prijave najdbe iz prejšnjega člena VHS opravi odvoz najdenih poginulih divjih prašičev z mesta najdbe do obrata kategorije 1, ki opravlja vmesne dejavnosti, odobrenega v skladu s predpisi, ki urejajo ŽSP. Vzorčenje in preiskave opravi Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: NVI), vzorce in rezultate preiskav vnese v Informacijski sistem za spremljanje, nadzor in poročanje o določenih boleznih živali (v nadaljnjem besedilu: EPI) ter o rezultatih obvesti upravo.

(2)

Če odvoz najdenega poginulega divjega prašiča do zbirnega mesta ni mogoč, VHS obvesti upravo in zagotovi odvzem vzorcev.

(3)

Za izvajanje nalog iz prvega odstavka tega člena NVI nabavi naslednjo opremo in sredstva (v nadaljnjem besedilu: oprema) za delovanje VHS:

1.

vozila pick-up z neprepustno nadgradnjo in vitlom;

2.

štirikolesnike, prikolice za prevoz štirikolesnikov s prikolico (zaprta);

3.

prikolice za štirikolesnike (za prevoz kadavrov v gozdu), vitle za štirikolesnike;

4.

mobilne razkuževalne postaje;

5.

opremo za razkuževanje;

6.

čistila in razkužila za razkuževanje opreme;

7.

zaščitno obleko in obutev ter razkužila za osebno razkuževanje;

8.

vreče oziroma banjice za prenos oziroma prevoz poginulih divjih prašičev;

9.

tablične računalnike oziroma pametne telefone;

10.

drugo potrebno opremo in material.

(4)

Sredstva za izvedbo tega člena se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

17. člen

(prepoved odstranjevanja spodnjih čeljusti oziroma ločevanja drugih delov trupel najdenih poginulih divjih prašičev)

(1)

Ne glede na določbe zakona, ki ureja divjad in lovstvo, je prepovedano odstranjevati spodnjo čeljust ali kateri koli drugi del najdenega poginulega divjega prašiča, ne glede na ocenjeni vzrok pogina.

(2)

Za namene evidentiranja izgub upravljavec lovišča kot dokaz za izgubo komisiji lovsko upravljavskega območja predloži podatke o odvozu najdenih poginulih divjih prašičev za svoje lovišče, ki jih pridobi od VHS.

III. NUJNI UKREPI ZA OBMOČJE VISOKEGA TVEGANJA

18. člen

(območje in ukrepi)

(1)

Generalni direktor uprave na predlog DSNB za zmanjševanje tveganja za vnos bolezni z območja sosednje države s sklepom določi območje visokega tveganja, ki je območje ob državni meji, ter ne glede na predpise, ki urejajo divjad in lovstvo, enega ali več ukrepov iz 21. člena tega zakona, razen ukrepov iz 10. točke. Sestavni del sklepa je tudi grafični prikaz območja visokega tveganja. Podrobnejši prikaz območja visokega tveganja je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek ukrep iz 9. točke 21. člena tega zakona predpiše Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(3)

Sklep iz prvega odstavka tega člena se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(4)

Glede na razvoj epizootioloških razmer se območje visokega tveganja in ukrepi, ki se na tem območju izvajajo, lahko prilagodijo oziroma spremenijo.

IV. NUJNI UKREPI ZA OBVLADOVANJE IN IZKORENINJENJE APK PRI DIVJIH PRAŠIČIH

19. člen

(potrditev bolezni, območja in ukrepi)

(1)

Ukrepi iz tega poglavja se začnejo izvajati z dnem uveljavitve sklepa generalnega direktorja uprave, s katerim uradno potrdi prvi primer APK pri divjih prašičih.

(2)

Generalni direktor uprave na predlog DSNB s sklepom iz prejšnjega odstavka določi tudi območja z omejitvami, in ne glede na predpise, ki urejajo divjad in lovstvo, enega ali več ukrepov iz 21. člena tega zakona, ki se na posameznem območju izvajajo. Sestavni del sklepa je tudi grafični prikaz območij z omejitvami. Podrobnejši prikaz območij z omejitvami je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek ukrepe iz 9. in 10. točke 21. člena tega zakona predpiše vlada.

(4)

Sklep iz tega člena se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(5)

Glede na razvoj epizootioloških razmer se območja z omejitvami in ukrepi, ki se na posameznem območju z omejitvami izvajajo, lahko prilagodijo oziroma spremenijo.

20. člen

(območja z omejitvami)

Območja z omejitvami so:

1.

območje visokega tveganja iz 18. člena tega zakona;

2.

okuženo območje, ki je območje okoli lokacije pojava APK in vključno z njo, na katerem se za preprečevanje širjenja bolezni s tega območja izvaja eden ali več ukrepov iz 21. člena tega zakona; območje se lahko glede na stopnjo okuženosti in razširjenost razdeli na podobmočja, kot so osrednje okuženo, širše okuženo in okuženo območje s poostrenim nadzorom;

3.

nadzorovano območje, ki je območje, vzpostavljeno okoli okuženega območja, na katerem se za zmanjševanje tveganja za prenos bolezni z okuženega območja na območja, za katera ne veljajo omejitve, izvaja eden ali več ukrepov iz 21. člena tega zakona, razen ukrepov iz 10. točke.

21. člen

(ukrepi)

Na območju z omejitvami se izvaja eden ali več naslednjih ukrepov:

1.

prepoved lova, intenziviranje lova oziroma omejitve pri lovu;

2.

prepoved in omejitev krmljenja na krmiščih;

3.

aktivno iskanje poginulih divjih prašičev;

4.

izredni odstrel in uporaba lovk;

5.

prepoved iztrebljanja (evisceracije) divjih prašičev;

6.

ustrezno ravnanje z najdenimi poginulimi in z odstreljenimi divjimi prašiči;

7.

prepoved oziroma omejitev prometa z živimi divjimi prašiči, svežim mesom, mesnimi pripravki in mesnimi proizvodi, ki so sestavljeni iz mesa divjih prašičev ali ga vsebujejo;

8.

ukrepi v rejah domačih prašičev in divjih prašičev v oborah za rejo divjadi in oborah s posebnim namenom;

9.

postavitev ograj oziroma odvračal za preprečevanje prostorskih premikov divjih prašičev;

Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (ZNUAPK)

Časovnica