Nalaganje dokumenta...
Sodni red
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 87-3852/2016, stran 13184 DATUM OBJAVE: 29.12.2016
RS 87-3852/2016
3852. Sodni red
Na podlagi 81. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13 in 17/15) in po predhodno pridobljenem mnenju predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 7. 11. 2016 izdaja minister za pravosodje
S O D N I R E D
PRVI DEL TEMELJNE DOLOČBE
I. poglavje SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1)
Sodni red (v nadaljnjem besedilu: red) ureja področje poslovanja sodišč in sicer notranjo organizacijo sodišč, poslovanje sodišč v posameznih vrstah zadev, poslovanje v zadevah sodne uprave, pisarniško poslovanje, finančno poslovanje sodišč in informatizacijo sodišč.
(2)
Ta red določa tudi pogoje za nove prostore sodišč v skladu z Direktivo 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (UL L št. 315, z dne 14. 11. 2012, str. 57).
2. člen
(uporaba)
(1)
Določbe tega reda veljajo za vsa sodišča s splošno pristojnostjo in za specializirana sodišča.
(2)
Za področje poslovanja sodišč, ki je urejeno s posebnimi predpisi, se ta red uporablja v primerih, ki s temi predpisi niso posebej urejeni.
3. člen
(pojmi)
Pojmi, uporabljeni v tem redu, pomenijo:
1.
sodnik je sodnik posameznik, sodnik poročevalec zunajobravnavnega senata, senata druge in tretje stopnje, kakor tudi predsednik senata oziroma senat,
2.
predsednik sodišča je predsednik sodišča splošne pristojnosti in specializiranega sodišča,
3.
sodno osebje so javni uslužbenci in strokovno-tehnični javni uslužbenci,
4.
vpisniki, imeniki in pomožne knjige so vpisniki, imeniki in pomožne knjige, ki jih določa akt predsednika vrhovnega sodišča v skladu z zakonom, ki ureja sodišča.
4. člen
(izvajanje)
(1)
Za izvajanje tega reda skrbijo predsednik sodišča, direktor sodišča in minister, pristojen za pravosodje.
(2)
Določbe tega reda, ki veljajo za direktorja sodišča, veljajo tudi za generalnega sekretarja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, razen če ta red določa drugače.
(3)
Minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister) razlaga red in daje navodila za njegovo izvajanje, ki so objavljena na spletnih straneh Ministrstva za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(4)
Razlage tega reda se posredujejo v seznanitev Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vrhovno sodišče), ki jih objavi na intranetu sodstva.
(5)
Ta red se uporablja ob upoštevanju razlag in navodil, ki se nanj nanašajo.
II. poglavje ZAGOTAVLJANJE JAVNOSTI DELA
5. člen
(zagotavljanje javnosti)
(1)
Sodišča zagotavljajo javnost obravnavanja v skladu s procesnimi predpisi in predpisi o dostopu do informacij javnega značaja.
(2)
Sodišče obvešča javnost o svojem delu, ugotovitvah, problemih, odločbah in stališčih, preko publikacij in drugih medijev, na tiskovnih konferencah ali na drug primeren način.
6. člen
(objava sodne prakse)
(1)
Vrhovno sodišče objavlja pomembne sodne odločbe v zbirki sodnih odločb, sprejeta pravna mnenja in načelna pravna mnenja pa v Pravnih mnenjih Vrhovnega sodišča.
(2)
Vrhovno sodišče objavlja obdelano sodno prakso sodišč na spletnih straneh sodstva.
(3)
Organizacijo, način in obliko objave obdelane sodne prakse določi predsednik vrhovnega sodišča.
(4)
Vrhovno sodišče mora ministrstvu preko programskega vmesnika zagotavljati nemoteno posredovanje sodnih odločb o glavni stvari za namene izvajanja sistemskega spremljanja delovanja sodišč, enotnosti sodne prakse in javne objave sodb, in sicer najkasneje v 15 dneh po odpremi stranki in v strojno berljivi obliki. Z dogovorom med ministrstvom in predsednikom vrhovnega sodišča se lahko določi tudi posredovanje drugih kategorij sodnih odločb.
(5)
Predsednik vrhovnega sodišča zagotovi enotno in pravilno izvrševanje posredovanja sodnih odločb ministrstvu.
(6)
Izpolnjevanje nalog iz tega člena predstavlja zadeve sodne uprave za katere odgovarja predsednik vrhovnega sodišča.
7. člen
(objava vpisnikov)
(1)
Sodišče mora prek spletnih strani sodstva omogočiti brezplačen vpogled v podatke iz vpisnikov.
(2)
Način dostopa do podatkov iz vpisnikov, nabor splošno dostopnih podatkov iz vpisnikov in obliko njihove objave določi predsednik vrhovnega sodišča po predhodnem soglasju ministra.
(3)
Za posamezne kategorije uporabnikov lahko predsednik vrhovnega sodišča določi širši nabor dostopnih podatkov in drugačen način dostopa do podatkov iz vpisnikov.
8. člen
(spremljanje medijev)
(1)
Sodišča spremljajo poročanje medijev na svojem območju.
(2)
Za spremljanje medijev in obveščanje javnosti skrbi predsednik sodišča ali po njegovem pooblastilu oseba, pooblaščena za odnose z javnostmi. Sodišče lahko v ta namen ustanovi posebno službo.
9. člen
(obveščanje javnosti)
(1)
O zadevah, ki so pri sodišču v reševanju, se obvestila medijem ali novinarjem, ki se predhodno izkažejo z novinarsko izkaznico medija, pri katerem so zaposleni, oziroma ki so akreditirani pri sodišču, dajejo pisno ali ustno. V odmevnih zadevah se izjemoma dajejo obvestila na tiskovnih konferencah ali na drug primeren način.
(2)
Pisno obvestilo sodišče objavi na svojih spletnih straneh ali na drug primeren način ter pošlje uredništvom posameznih medijev, če gre za informacijo, ki zadeva splošno javnost. Če gre za odgovor posameznemu mediju ali za obvestilo o zadevi, ki zanima le specializirano ali lokalno javnost ali za to javnost specializiran medij, se obvestilo pošlje le izbranemu mediju, sodišče pa lahko o odgovoru obvesti tudi splošno javnost.
(3)
Pri dajanju obvestil javnosti je treba upoštevati zakonske določbe o izključitvi javnosti ter omejitve glede dostopa do podatkov. Obvestilo mora biti sestavljeno tako, da varuje ugled, zasebnost in poslovne interese strank in drugih udeležencev v postopku.
10. člen
(akreditacija novinarjev)
(1)
Vrhovno sodišče vodi evidenco akreditiranih novinarjev.
(2)
Pogoje za pridobitev in odvzem akreditacije določi predsednik vrhovnega sodišča in jih objavi na spletni strani sodišča.
11. člen
(obveščanje javnosti v kazenskih zadevah)
(1)
V kazenskih zadevah daje sodišče obvestila o vloženi zahtevi za preiskavo in o vloženem obtožnem aktu šele potem, ko je opravljen preizkus procesnega akta in je o tem obveščen obdolženec.
(2)
Izjemoma daje sodišče obvestilo še pred vložitvijo zahteve za preiskavo le v najbolj odmevnih zadevah, če je preiskovalno dejanje opravil preiskovalni sodnik in je primerno, da se javnost obvesti o dogodku in ukrepih.
(3)
Obvestilo lahko zajema le podatke o vrsti vloženega procesnega akta, pravni opredelitvi in zakonski označbi kaznivega dejanja. Obvestilo se omeji le na splošen opis dogodka. Ne dajejo se podatki o strankah, kakor tudi ne tisti podatki, ki bi lahko škodovali interesom kazenskega postopka. Ne dajejo se tudi podatki o izjavah oseb, katerih izjave bodo v skladu s procesnimi predpisi izločene iz spisa.
(4)
V obvestilu mora biti posebno opozorilo, v kateri fazi je kazenski postopek. Obvestilo o izidu zadeve lahko sodišče da po razglasitvi sodbe.
(5)
Če je dalo sodišče obvestilo o kazenski zadevi, katere izid je bil v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi drugačen od prvotnega, sodišče o tem pisno obvesti javnost na spletnih straneh ali na drug primeren način.
(6)
Osebna imena strank v kazenskih postopkih so informacije javnega značaja, razen če je to izključeno s procesnimi predpisi. V kazenskih postopkih zoper mladoletnike iz obvestila ne smejo izhajati podatki, na podlagi katerih bi se lahko domnevala identiteta mladoletnika.
(7)
V kazenskih postopkih, kjer je javnost izključena, daje sodišče obvestilo pred razglasitvijo sodbe le izjemoma, če gre za odmevno zadevo. V obvestilu ne sme biti podatkov o storilcu in žrtvi, ki bi kakorkoli omogočili prepoznavo oseb, povezanih s kaznivim dejanjem, storilcem ali oškodovancem.
12. člen
(obveščanje javnosti v drugih zadevah)
Pri dajanju obvestil javnosti v drugih zadevah se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena.
13. člen
(obvestilo javnim glasilom)
Če sodišče oceni, da gre v posameznih primerih za zadeve širšega javnega pomena, ki imajo posebno odmevnost, lahko poda obvestilo javnosti, ko je odločitev v postopku vročanja.
14. člen
(samostojno podajanje informacij)
(1)
Sodnik ne daje javnosti ustnih informacij o zadevi, ki jo obravnava.
(2)
Pri pripravi pisnih obvestil lahko predsednik sodišča od sodnika, vodje pristojnega sodnega oddelka ali predsednika senata, ki zadevo obravnava, zahteva pripravo pisnega osnutka. Predsednik vrhovnega sodišča ali z njegove strani pooblaščena oseba za odnose z javnostmi lahko pripravo pisnega osnutka zahteva tudi od drugih predsednikov sodišč.
(3)
Če sodnik ali oseba pooblaščena za odnose z javnostmi v javnosti nastopa kot predstavnik sodišča, mora izraziti stališče sodišča.
15. člen
(pravica do popravka)
(1)
Če sodišče ugotovi, da v mediju objavljena informacija ni v skladu z obvestilom, ki ga je dalo sodišče, ali da v mediju objavljena informacija neobjektivno prikazuje delo sodišča, predsednik sodišča ali oseba pooblaščena za odnose z javnostmi v skladu s predpisi, ki urejajo medije, lahko zahteva objavo popravka, odgovora ali informacije splošni javnosti.
(2)
Zaradi odgovora ali popravka lahko predsednik sodišča ali pooblaščena oseba za odnose z javnostmi pisno zahteva na vpogled tonske in slikovne zapise oddaj, predvajanih na radiu, televiziji ali drugih elektronskih medijih.
(3)
Če sodišče oceni, da je glede poročanja medijev potreben odgovor načelne narave, o tem obvesti vrhovno sodišče in mu predlaga, da pošlje odgovor.
16. člen
(snemanje in fotografiranje sodne stavbe)
(1)
V prostorih, kjer posluje sodišče (v nadaljnjem besedilu: sodna stavba), je snemanje in fotografiranje dovoljeno le za potrebe sodišča na tiskovnih konferencah, ob vnaprej dogovorjenih intervjujih, ter drugih primerih določenih s tem redom in zakonom, ki ureja kazenski postopek.
(2)
Direktor sodišča lahko izjemoma v posameznih obrazloženih primerih odobri snemanje in fotografiranje posameznih prostorov znotraj sodne stavbe, pri čemer se posnetke lahko uporablja in obdeluje le za čas in namen, ki ga je prosilec navedel v svoji pisni prošnji.
(3)
Predsednik sodišča lahko zaradi varovanja poteka glavne obravnave, varovanja zasebnosti udeležencev postopka in iz drugih opravičenih razlogov, osebam, ki so opremljene z napravami za snemanje in fotografiranje ali prenos podatkov, prepove ali omeji vstop v sodno stavbo.
(4)
Osebe, ki imajo pri sebi naprave za snemanje, fotografiranje ali prenos podatkov, so dolžne s temi napravami ravnati v skladu s hišnim redom sodišča.
(5)
V primeru kršitve pravil glede snemanja in fotografiranja lahko sodišče zahteva umik objave posnetkov oziroma lahko osebam, ki niso spoštovale pravil glede snemanja ali fotografiranja, prepove ali omeji vstop v sodno stavbo z napravami, ki omogočajo snemanje ali fotografiranje.
(6)
Dalj časa trajajočo uporabo prostorov sodne stavbe zaradi daljšega snemanja (več kot en dan) se dovoli v primeru snemanja dokumentarnih, zgodovinskih ali vzgojno-izobraževalnih oddaj ali predstavitve sodne stavbe kot kulturnega spomenika. Uporabo prostorov lahko dovoli ministrstvo, po predhodnem mnenju sodišča, ki uporablja sodno stavbo.
(7)
Za dalj časa trajajočo uporabo iz prejšnjega odstavka se lahko sklene najemna pogodba in ministrstvo najemniku zaračuna najemnino, sodišče, ki uporablja sodno stavbo, pa obratovalne stroške.
(8)
Sodišče lahko s hišnim redom določi dele stavbe, kjer je uporaba naprav za snemanje, fotografiranje ali prenos podatkov dovoljena.
17. člen
(snemanje in fotografiranje glavne obravnave)
(1)
Snemanje in fotografiranje v zadevah, kjer javnost ni izključena, je dovoljeno neposredno pred pričetkom javne glavne obravnave in ob ustni razglasitvi odločitve, in sicer s prostora, ki ga za to določi sodnik, ki vodi postopek.
(2)
Snemanje celotne glavne obravnave, kjer javnost ni izključena, izjemoma pisno dovoli predsednik sodišča in s tem seznani sodnika, ki vodi postopek, najmanj en dan pred pričetkom glavne obravnave. Prošnjo za snemanje je treba oddati v poslovnem času sodišča najmanj dva delovna dneva pred začetkom glavne obravnave.
(3)
Sodnik, ki vodi postopek, snemanje dopusti v obsegu, ki je potreben za pravilno obveščanje javnosti in na način, ki najmanj ovira potek postopka.
(4)
Za potrebe obveščanja javnosti lahko sodišče samo snema del ali celoten potek glavne obravnave.
18. člen
(sodna deska)
(1)
Na sodni deski se objavi:
-
letni razpored sodnikov,
-
pravila za dodeljevanje zadev,
-
razpored obravnav in sej, o katerih se obveščajo stranke in pri katerih javnost po zakonu ali odločitvi sodišča ni izključena.
(2)
Razpored obravnav in sej obsega:
-
opravilno številko in vrsto zadeve, datum in uro začetka obravnave ali seje, o katerih se obveščajo stranke,
-
podatek o kraju in prostoru, kjer bo obravnava ali seja opravljena, osebno ime sodnika ali predsednika senata, ki zadevo obravnava, osebno ime stranke v postopku,
-
druga sodna pisanja in razporedi narokov, za katere tako določa zakon,
-
druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja sodišča, ali ta red.
III. poglavje VAROVANJE PODATKOV
19. člen
(dolžnost varovanja podatkov)
Sodniki in sodno osebje morajo varovati vse podatke, ki jih v okviru opravljanja svoje službe ali dela zvedo o strankah, ali drugih osebah, ki sodelujejo v sodnih postopkih, njihovih pravnih in dejanskih razmerjih ter podatke, ki jih zakon določa kot varovane podatke.
20. člen
(prepoved izražanja osebnega mnenja)
Sodniki in sodno osebje v javnosti ne smejo izražati svojega mnenja o vprašanjih glede zadev, ki so na sodišču v reševanju.
21. člen
(uničenje dvojnikov)
Ob izvrševanju končnih odredb pri pravnomočno končanih zadevah mora sodno osebje na način, s katerim se zagotavlja varstvo osebnih podatkov, uničiti vse odvečne dvojnike sodnih pisanj iz spisa.
IV. poglavje NEPREMIČNINE, PROSTORI, OPREMA
22. člen
(upravljanje premoženja)
(1)
Nepremično premoženje, ki je last Republike Slovenije in je potrebno za delovanje sodišča, je v upravljanju ministrstva.
(2)
Premično premoženje, ki je potrebno za delovanje sodišča, je v upravljanju sodišča in se evidentira v njegova osnovna sredstva.
23. člen
(investicije)
(1)
Prostorske pogoje za uspešno izvajanje sodne oblasti z izvajanjem vseh postopkov ravnanja z nepremičnim premoženjem, v skladu z zakonom, ki ureja stvarno premoženje države, in investicije v premično premoženje zagotavlja ministrstvo. Sodišče lahko izvaja investicije in investicijsko vzdrževanje v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna.
(2)
Za investicije v nepremično in premično premoženje, ki jih izvaja ministrstvo, se štejejo:
-
investicije v obliki celostnih prenov prostorov in investicije v novogradnje, potrebne za rešitev prostorske problematike sodišča,
-
investicijsko vzdrževanje prostorov in stavb,
-
investicije za ureditev dostopa, vstopa in uporabe sodnih stavb in prostorov sodišč invalidom ali osebam s posebnimi potrebami,
-
investicije v nove prostore sodišč, ki zagotavljajo ločene čakalnice za žrtve kaznivih dejanj,
-
investicije v sisteme tehničnega varovanja in arhitekturne rešitve za zagotavljanje celostne varnostne arhitekture sodišča v skladu s predpisom, ki ureja varnostne standarde poslovanja sodišč,
-
investicije v pisarniško opremo, ko je ta posledica izvedbe investicij iz prve alineje tega odstavka ali v primeru investicije v celostno prenovo opreme prostorov,
-
investicije v tehnično opremo razpravnih dvoran (oprema za izvajanje videokonferenc, oprema za izvajanje zvočnega snemanja, ipd.),
-
investicije v nabavo službenih vozil sodišč.
24. člen
(zavarovanje premoženja)
(1)
Nepremično in premično premoženje, ki je potrebno za delovanje sodišča, mora biti zavarovano.
(2)
Zavarovalno polico za zavarovanje nepremičnega premoženja sklepa ministrstvo, za premično premoženje pa sodišče.
25. člen
(označba stavbe)
(1)
Ob vhodu v sodno stavbo mora biti na pročelju stavbe pritrjena tabla dimenzije 60 x 40 cm, na vrhu katere je državni grb Republike Slovenije, nato napis »Republika Slovenija« in pod njim ime sodišča, pri zunanjih oddelkih pa tudi označba, da gre za zunanji oddelek.
(2)
Pri vhodu v sodno stavbo mora biti na vidnem mestu označen poslovni čas sodišča in uradne ure za stranke.
(3)
Za enoten videz vseh tabel skrbi ministrstvo.
(4)
Na ali ob sodni stavbi, kjer je sedež sodišča, zunanji oddelek sodišča ali dislocirani oddelek sodišča, sta stalno izobešeni zastavi Republike Slovenije in Evropske unije.
26. člen
(označba prostorov)
(1)
Na vhodnih vratih v prostore urada predsednika sodišča mora biti pritrjena posebna pravokotna ploščica z označbo »Urad predsednika« z njegovim osebnim imenom ter označbo »predsednik – predsednica«.
(2)
Na vhodnih vratih v posamezne prostore v stavbi, v katerih delajo sodniki, mora biti pritrjena pravokotna ploščica z osebnim imenom sodnika ter označbo »sodnik – sodnica«.
(3)
Ustrezno se označijo tudi prostori sodnega osebja.
(4)
Na ostalih vhodnih vratih morajo biti pritrjeni napisi, iz katerih je razvidno, katera dela se pretežno opravljajo v prostorih (npr. sprejemna pisarna, zemljiška knjiga).
(5)
Na vseh vhodnih vratih prostorov je tudi številka prostora.
27. člen
(napisi na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost)
Na območjih občin, v katerih živita avtohtoni italijanska ali madžarska narodna skupnost, so vsi napisi tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku.
28. člen
(grb in zastava)
(1)
V uradu predsednika sodišča sta nameščena grb in zastava Republike Slovenije.
(2)
V vsaki razpravni dvorani in v prostorih, kjer so seje senatov z udeležbo strank, sta nameščena grb Republike Slovenije in ura.
(3)
Grb je praviloma nameščen na steni za sodnikom, ura pa na nasprotni steni.
29. člen
(hišni red)
(1)
S hišnim redom se določi način uporabe delovnih in drugih prostorov, čas zadrževanja delavcev v stavbi, razpolaganja s ključi vhodnih vrat, ukrepe za vzdrževanje reda in čistoče v stavbi, ukrepe za zagotavljanje varnosti stavbe in oseb v stavbi, način dostopa obiskovalcev v sodno stavbo, uporabo funkcionalnega zemljišča in stavbi pripadajočih parkirnih prostorov.
(2)
Hišni red izda predsednik sodišča.
(3)
V sodni stavbi, v kateri je več vrst sodišč ali sodišč in drugih državnih organov, izdajo hišni red predsedniki sodišč ali predsedniki sodišč in predstojniki drugih organov skupaj. Če se glede posameznih določb hišnega reda ne morejo sporazumeti, odloča o tem minister.
V. poglavje VARNOST NA SODIŠČIH
30. člen
(zagotavljanje varnosti)
(1)
Za zagotavljanje varnosti sodnikov, sodnega osebja, strank, udeležencev v postopkih in obiskovalcev, varovanje sodnih stavb, vzdrževanje reda na sodišču, varovanje podatkov, funkcionalnih zemljišč, parkirišč, drugih objektov in opreme ter za varovanje premoženja na podlagi ocene ogroženosti izvajajo naloge varovanja pravosodni policisti ali izvajalci zasebnega varovanja, v skladu z zakonom, ki ureja zasebno varovanje.
(2)
Sodišče in izvajalec nalog varovanja skleneta pogodbo ali dogovor, s katerim uredita medsebojne obveznosti in odgovornosti. Če naloge varovanja prevzamejo pravosodni policisti, k dogovoru o izvajanju varovanja poda soglasje minister.
(3)
Sodišča vzpostavijo varnostno arhitekturo z različnimi oblikami varovanja, ki glede na velikost, položaj, oceno ogroženosti in pomen zagotavlja ustrezno stopnjo varnosti.
31. člen
(preverjanje istovetnosti)
Hišni red v sodni stavbi določa, kdaj in kako se morajo obiskovalci izkazati z osebnim dokumentom, in postopek v zvezi s kontrolo obiskovalcev ter pravila o morebitnih omejitvah navzočnosti javnosti na glavni obravnavi zaradi prostorskih in varnostnih razlogov.
32. člen
(vnos orožja)
(1)
V sodno stavbo vstop oboroženim osebam ni dovoljen.
(2)
Zaradi zagotavljanja varnosti se vstop lahko dovoli oboroženim pooblaščenim uradnim osebam zavodov za prestajanje kazni zapora, policije ter drugim pooblaščenim uradnim osebam državnih organov, ki imajo z zakonom določene pristojnosti policije, ko te na sodišču opravljajo svoje uradne naloge.
(3)
Vstop na sodišče se lahko dovoli tudi oboroženim osebam družb za zasebno varovanje, ko opravljajo naloge varovanja v skladu s pogodbo.
33. člen
(ocena ogroženosti)
(1)
Predsednik sodišča ali direktor sodišča s soglasjem predsednika sodišča pripravi oceno ogroženosti v skladu z metodologijo ministrstva. Ministrstvo potrdi oceno ogroženosti, lahko pa zahteva njeno dopolnitev v primerih, ko ta bistveno odstopa od strokovnih meril, določenih z metodologijo ministrstva ali dejanskemu stanju ogroženosti sodišča.
(2)
Oceno ogroženosti se dopolni ob novih dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na stopnjo ogroženosti sodišča.
34. člen
(obveščanje)
(1)
Sodnik in sodno osebje o motenju poslovanja sodišča, varnostnih grožnjah in drugih varnostnih dogodkih, ki vplivajo na varnost sodišča, obvestijo predsednika sodišča ali direktorja sodišča ter navedejo razloge in okoliščine ogroženosti. V primeru neposredne življenjske ogroženosti imajo pravico zahtevati takojšno zaščito varnostne službe sodišča, nato pa drugega pristojnega varnostnega organa ter o tem v najkrajšem možnem času obvestijo predsednika sodišča ali direktorja sodišča.
(2)
Predsednik sodišča ali direktor sodišča o ogroženosti takoj obvesti ministrstvo, po potrebi pa tudi policijo. V primeru neposredne življenjske ogroženosti sodnika o ogroženosti takoj obvesti tudi generalnega direktorja policije zaradi odločitve o varovanju v skladu s predpisi o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, in o tem seznani ministrstvo.
(3)
Sodišče na podlagi metodologije ministrstva, ki ureja obveščanje in poročanje, beleži varnostne dogodke o motenju poslovanja sodišča, varnostnih grožnjah in drugih izrednih varnostnih dogodkih, ki vplivajo na varnost sodišča.
35. člen
(letno poročilo)
(1)
Predsednik sodišča ali direktor sodišča v skladu z metodologijo ministrstva izdela letno poročilo o varnostnem poslovanju sodišč, ki vsebuje vse podatke o varnostnem poslovanju sodišča, motenju poslovanja sodišča, varnostnih grožnjah in drugih izrednih varnostnih dogodkih, ki vplivajo na oceno ogroženosti sodišča.
(2)
Letno poročilo o varnostnem poslovanju sodišča se izdela do 28. februarja v tekočem letu za preteklo leto.
DRUGI DEL ORGANIZACIJA SODIŠČ
I. poglavje NOTRANJA ORGANIZACIJA SODIŠČ
36. člen
(notranja organizacija)
(1)
Z notranjo organizacijo sodišč se določijo:
-
notranje organizacijske enote, njihova delovna področja in njihova medsebojna razmerja,
-
način vodenja notranjih organizacijskih enot,
-
naloge, pooblastila in odgovornost vodij notranjih organizacijskih enot in
-
način sodelovanja z drugimi sodišči, državnimi organi in institucijami.
(2)
O notranji organizaciji sodišča odloči predsednik sodišča. Če ima sodišče direktorja, o notranji organizaciji sodišča na predlog direktorja sodišča odloči predsednik sodišča.
37. člen
(notranje organizacijske enote)
Notranje organizacijske enote so: sodni oddelki, uradi, sodne pisarne, sodne in druge službe ter javne knjige.
38. člen
(sodni oddelki)
(1)
Sodni oddelki se organizirajo po posameznih pravnih področjih.
(2)
Znotraj okrožja se lahko organizira sodne oddelke, ki so skupni za več okrajnih sodišč, ki so organizacijske enote okrožnega sodišča.
39. člen
(vodja sodnega oddelka)
(1)
Sodni oddelek vodi sodnik – vodja oddelka, ki ga z letnim razporedom določi predsednik sodišča.
(2)
Vodja sodnega oddelka skrbi za tekoče in strokovno delo na sodnem oddelku, za ustrezno obremenitev sodnikov in sodnega osebja ter opravlja druge zadeve, za katere ga v skladu s tem redom pisno pooblasti predsednik sodišča.
40. člen
(sodne pisarne)
(1)
Sodne pisarne se organizirajo za pisarniško delo, potrebno za izvajanje sodne oblasti.
(2)
Sodne pisarne so:
-
oddelčne pisarne,
-
sprejemna pisarna,
-
arhiv,
-
strojepisnica,
-
ekonomat in
-
druge sodne pisarne.
41. člen
(skupne pisarne)
Zaradi smotrnejšega načina poslovanja lahko posamezna sodišča pa tudi drugi državni organi v isti sodni stavbi ustanovijo skupne pisarne za posamezna opravila.
42. člen
(sodne službe)
(1)
Sodne službe se organizirajo za izvajanje sodne oblasti in za upravljanje zadev sodne uprave.
(2)
Sodne službe so:
-
služba za alternativno reševanje sporov,
-
služba za brezplačno pravno pomoč,
-
služba za odnose z javnostmi,
-
služba za informatiko,
-
finančno-računovodska služba,
-
kadrovska služba in
-
druge službe.
43. člen
(skupne službe)
Zaradi smotrnejšega načina poslovanja lahko posamezna sodišča sama ali skupaj z drugimi državnimi organi v isti sodni stavbi ustanovijo skupne službe.
44. člen
(Center za informatiko)
Kot notranja organizacijska enota vrhovnega sodišča deluje Center za informatiko, ki skrbi za izvajanje enotne tehnološke in informacijske podpore poslovanja sodišč in pravno informacijskega sistema sodišč.
45. člen
(služba za informatiko)
(1)
Služba za informatiko deluje pri višjih, okrožnih sodiščih in Okrajnem sodišču v Ljubljani.
(2)
Službo vodi sodnik, ki je določen z letnim razporedom, pri delu službe pa sodelujejo sodniki in potrebno število javnih uslužbencev s področja informatike.
46. člen
(služba za odnose z javnostmi)
(1)
Služba za odnose z javnostmi deluje pri vrhovnem sodišču.
(2)
Služba izvaja obveznosti sodišča oziroma sodstva glede komunikacij z javnostmi, nudi strokovno pomoč sodiščem, skrbi za javno podobo in pojavnost sodstva, skrbi za spletne strani in informativne publikacije ter oblikuje in vzdržuje odnose z različnimi javnostmi.
47. člen
(strokovna knjižnica)
(1)
Vsako sodišče ima strokovno knjižnico, ki je lahko posebna organizacijska enota, in priročne strokovne knjižnice v okviru posameznih sodnih oddelkov.
(2)
V sodnih stavbah, kjer so sedeži več sodišč, se lahko organizira skupna strokovna knjižnica.
(3)
Vrhovno sodišče ima centralno pravosodno knjižnico, ki je strokovno znanstvena, specialna in javna knjižnica za pravno področje.
48. člen
(zemljiška knjiga)
Okrajno sodišče ima zemljiško knjigo, ki jo vodi vodja zemljiške knjige pod neposrednim nadzorstvom predsednika sodišča ali sodnika, ki ga pooblasti predsednik sodišča.
49. člen
(sodni register)
Okrožno sodišče ima sodni register, ki ga vodi vodja sodnega registra pod neposrednim nadzorstvom predsednika sodišča ali sodnika, ki ga pooblasti predsednik sodišča.
II. poglavje POSLOVANJE SODIŠČ
50. člen
(poslovni čas)
(1)
Poslovni čas vseh sodišč je od ponedeljka do četrtka od 8. do 16. ure, v petek od 8. do 15. ure, razen če ta red določa drugače.
(2)
Uradne ure za nevabljene stranke so na vseh sodiščih v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure, v sredo pa tudi od 14. do 16.30 ure.
(3)
Uradne ure za poslovanje v zvezi z javnimi knjigami so na vseh sodiščih v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure, v ponedeljek in sredo pa tudi od 14. do 16. ure.
(4)
Na delovna dneva 24. in 31. decembra je poslovni čas vseh sodišč od 8. do 13. ure, uradne ure za nevabljene stranke in za poslovanje v zvezi z javnimi knjigami pa so od 9. do 12. ure.
(5)
Začetek glavnih obravnav, narokov in sej senatov z udeležbo strank je na vseh sodiščih ob 8.30 uri.
51. člen
(delovni čas)
(1)
Predsednik sodišča lahko razporedi polni delovni čas z določitvijo premakljivega začetka in konca delovnega časa.
(2)
Čas polurnega odmora določi predsednik sodišča v okviru delovnega časa v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja in upoštevaje vezanost sodnega osebja na uradne ure, glavne obravnave in naroke.
(3)
Iz razlogov povečanja učinkovitosti dela sodišč ali strnjenega vodenja glavnih obravnav, narokov in sej senatov, se lahko v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja in predpisi, ki urejajo javne uslužbence, glavne obravnave, naroki in seje, vodijo tudi pred ali po izteku poslovnega časa sodišča.
52. člen
(zasedenost razpravnih dvoran)
Z ustrezno organizacijo ter razporeditvijo in prerazporeditvijo delovnega časa predsednik sodišča zagotavlja optimalno zasedenost razpravnih dvoran. Predsednik okrožnega sodišča na sedežu višjega sodišča sodnikom specializiranega oddelka zagotavlja prednost pri zasedanju razpravnih dvoran.
53. člen
(sodne počitnice)
(1)
Sodne počitnice so od 15. julija do 15. avgusta.
(2)
Sodniki in sodno osebje morajo pretežni del letnega dopusta izkoristiti v času sodnih počitnic.
54. člen
(dežurstva v času sodnih počitnic)
(1)
Za čas sodnih počitnic se določijo dežurstva sodnikov in sodnega osebja, ki morajo biti v tem času na delu zaradi dostopnosti do javnih knjig ter zaradi opravljanja narokov in odločanja v nujnih zadevah, ki so določene z zakonom.
(2)
Seznam dežurstev se objavi na sodni deski najkasneje do 15. junija tekočega leta.
III. poglavje NOTRANJE IN ZUNANJE POSLOVANJE SODIŠČ
55. člen
(poslovanje v sodni stavbi)
(1)
Sodišča poslujejo v sodnih stavbah.
(2)
Procesno dejanje v zadevi, ki spada v pristojnost ene organizacijske enote ali zunanjega oddelka, se z dovoljenjem predsednika lahko opravi v sodni stavbi druge organizacijske enote oziroma zunanjega oddelka na območju istega sodišča.
56. člen
(zunanje poslovanje)
(1)
Iz razlogov smotrnosti in v skladu s predpisi, ki urejajo sodne postopke, lahko sodišče opravi posamezna uradna opravila zunaj sodne stavbe po uradni dolžnosti ali na zahtevo strank.
(2)
Vsako zunanje poslovanje sodišča odobri predsednik sodišča, razen če procesni predpisi določajo drugače.
57. člen
(potni nalog)
(1)
Sodna oseba, ki je opravila zunanje poslovanje, mora takoj po končanem poslovanju predložiti podatke za obračun.
(2)
Stroške za zunanje poslovanje odmeri sodnik, izplačilo pa odobri predsednik sodišča.
58. člen
(obračun potnih stroškov)
(1)
Z enim zunanjim poslovanjem je treba opraviti čim več uradnih opravil. Če se opravijo hkrati opravila, ki morajo biti opravljena uradno in opravila na predlog strank, se stroški obračunajo sorazmerno.
(2)
Če se z enim zunanjim poslovanjem opravijo uradna opravila v več zadevah, se v obračunu potni stroški razdelijo na posamezne zadeve. V tem primeru se obračun potnih stroškov predloži samo v enem spisu in označi spise, na katere se stroški nanašajo, v vseh drugih spisih pa napravi uradni zaznamek o znesku potnih stroškov, ki odpadejo na ta spis, in v katerem spisu je obračun potnih stroškov.
59. člen
(uporaba vozila)
(1)
Pri zunanjem poslovanju sodišča se prevoz opravi s službenim vozilom, če to ni mogoče pa z najugodnejšim prevoznim sredstvom.
(2)
Predsednik sodišča sme izjemoma odobriti uporabo najema vozila ali sodnikovega lastnega osebnega vozila.
60. člen
(založitev predujma)
Zunanje poslovanje na predlog stranke opravi sodišče, ko stranka založi zahtevani predujem.
IV. poglavje POSLOVANJE SODIŠČ NA OBMOČJIH NARODNIH SKUPNOSTI
61. člen
(uporaba jezika narodne skupnosti)
Na območjih občin, v katerih živita avtohtoni italijanska ali madžarska narodna skupnost, sodišče posluje tudi v jeziku narodne skupnosti, če stranka, ki živi na tem območju, uporablja italijanski ali madžarski jezik.
62. člen
(dvojezični postopek)
(1)
Če je v postopku udeležena samo ena stranka ali če obe stranki v postopku uporabljata isti jezik, se postopek vodi samo v jeziku teh strank.
(2)
Če sta v postopku udeleženi stranki, od katerih uporablja ena slovenski jezik, druga pa italijanski ali madžarski jezik, se vodi postopek v slovenskem in italijanskem ali madžarskem jeziku (v nadaljnjem besedilu: dvojezični postopek).
(3)
Sodišče postopa enako tudi v primeru, če je vloga, s katero je sprožen postopek, sestavljena v slovenskem jeziku, pa stranka pred začetkom postopka izjavi, da uporablja italijanski ali madžarski jezik.
(4)
Ko sodišče po vlogi, s katero stranka sproži postopek, ali po izjavi stranke ugotovi, da je treba voditi postopek v italijanskem ali madžarskem jeziku ali dvojezični postopek, to zaznamuje v ustreznem vpisniku in na ovitku spisa (»It.« ali »Ma.«).
(5)
Če bi bilo treba po procesnih predpisih in tem redom voditi postopek v italijanskem ali madžarskem jeziku, pa stranke izjavijo, naj se vodi postopek v slovenskem jeziku, se postopek vodi v slovenskem jeziku. Tako izjavo stranke je treba zapisniško ugotoviti.
63. člen
(prevajanje postopka)
(1)
Če se postopek vodi samo v italijanskem ali madžarskem jeziku, ali če se vodi dvojezični postopek, se s strankami in drugimi udeleženci v postopku razpravlja v njihovem jeziku.
(2)
Če posamezen udeleženec v postopku ne razume jezika, v katerem se vodi postopek, mu je potrebno zagotoviti ustno prevajanje tistega, kar on ali drugi govorijo, ter listin in drugega pisnega dokaznega gradiva.
64. člen
(zabeleženje postopka v zapisniku)
(1)
Če se postopek vodi v italijanskem ali madžarskem jeziku, se zapisnik piše v tem jeziku.
(2)
Če v tem postopku sodeluje udeleženec, ki ne zna italijanskega ali madžarskega jezika, se v zapisnik zapiše njegovo izpoved ali izjavo v uradnem jeziku, v katerem se vodi postopek.
65. člen
(zapisnik)
Zapisniki v dvojezičnem postopku se pišejo v tistem jeziku, ki ga stranke in drugi udeleženci v postopku uporabljajo. Vsako navedbo, izpoved, izjavo in drugo pa je treba sproti prevesti in zapisati v slovenskem ali v italijanskem ali v madžarskem jeziku.
66. člen
(sodne odločbe)
(1)
Sodne odločbe v postopku, ki se vodi v italijanskem ali madžarskem jeziku in sodne odločbe v dvojezičnem postopku se izdajajo vedno v slovenskem in italijanskem ali madžarskem jeziku.
(2)
Odločbe v obeh jezikih so izvirne in se strankam dostavljajo v obeh jezikih.
67. člen
(prevod spisa)
(1)
Če je v postopku, ki se je vodil v italijanskem ali v madžarskem jeziku ali v dvojezičnem postopku vloženo redno ali izredno pravno sredstvo, sodišče prve stopnje pred predložitvijo spisa poskrbi za prevod pravnega sredstva in celotnega spisa v slovenski jezik.
(2)
Višja sodišča in vrhovno sodišče, ko odločajo o rednih ali izrednih pravnih sredstvih, v katerih je sodišče prve stopnje vodilo postopek tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku, izdajo svojo odločbo tudi v prevodu v italijanski ali madžarski jezik.
68. člen
(stroški)
Stroški, ki nastanejo zaradi postopka v italijanskem ali madžarskem jeziku zaradi dvojezičnega postopka, gredo v breme sredstev za delo sodišča in ne morejo bremeniti strank.
69. člen
(znanje jezika)
(1)
Za izobraževanje sodnikov in sodnega osebja za vodenje dvojezičnih postopkov skrbi ministrstvo.
(2)
Dvojezični postopek lahko vodi le sodnik ali strokovni sodelavec, ki ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov ustrezne smeri iz italijanskega ali madžarskega jezika ali je končal enakovredno izobraževanje v tujini ali je pridobil javno veljavno listino za višjo raven znanja italijanskega ali madžarskega jezika na podlagi javno veljavnega izobraževalnega programa ali je vpisan v seznam sodnih tolmačev za enega od obeh jezikov.
(3)
Na sodiščih, kjer ni sodnikov, ki bi aktivno obvladali italijanski ali madžarski jezik, se dvojezični postopki vodijo s pomočjo sodnega tolmača.
(4)
Za sodno osebje, ki sodeluje pri dvojezičnih postopkih, zadostuje, da je sodna oseba pridobila javno veljavno listino za osnovno raven znanja italijanskega ali madžarskega jezika na podlagi javno veljavnega izobraževalnega programa.
V. poglavje POSLOVANJE S STRANKAMI, NJIHOVIMI POOBLAŠČENCI IN DRUGIMI OSEBAMI
70. člen
(zagotavljanje podatkov)
(1)
Stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe lahko pridejo na sodišče nepovabljene zaradi informacij v zvezi s postopkom, zaradi vpogleda v spis ali javno knjigo, zaradi zahtev za izdajo prepisov ali fotokopij sodnih odločb, zaradi izdaje uradnih potrdil ipd. samo med uradnimi urami.
(2)
V nujnih primerih in ostalih utemeljenih razlogih sodnik ali sodna oseba zagotavlja podatke in opravila iz prejšnjega odstavka v okviru poslovnega časa sodišča tudi zunaj uradnih ur.
71. člen
(poslovanje sodnika)
(1)
Sodniki poslujejo z vabljenimi strankami in drugimi osebami na narokih ali glavnih obravnavah.
(2)
Sodnik samostojno odloča, kdaj in katere nevabljene stranke in druge osebe bo sprejel izven naroka ali glavne obravnave. O razlogih in vsebini razgovora je dolžan izdelati uradni zaznamek.
72. člen
(dostop do podatkov)
(1)
Strankam, njihovim pooblaščencem ali drugim osebam sodišče po telefonu praviloma ne daje podatkov o stanju zadev ali podatkov v zvezi s postopkom.
(2)
Sodnik ali sodna oseba lahko osebam iz prejšnjega odstavka posreduje po telefonu ali z uporabo elektronskih komunikacij tiste podatke, ki so nujni za uspešno izvedbo postopka. Pred posredovanjem podatkov lahko na primeren način preveri istovetnost stranke, pooblaščenca ali druge osebe.
73. člen
(podatki o stanju zadeve)
(1)
Podatke o stanju zadeve, kot izhajajo iz vpisnika, daje strankam, njihovim pooblaščencem in drugim upravičenim osebam sodna oseba v sodni pisarni v času uradnih ur.
(2)
V nujnih primerih daje sodna oseba podatke iz prejšnjega odstavka v okviru poslovnega časa sodišča tudi zunaj uradnih ur.
(3)
Če informacijski sistem e-sodstvo omogoča, sodišče strankam in drugim upravičenim osebam, ki se identificirajo s kvalificiranim potrdilom za overjanje varnega elektronskega podpisa, zagotavlja spremljanje podatkov o stanju zadeve.
74. člen
(pregled spisa)
(1)
Pregled spisa dovoli upravičeni osebi v skladu s procesnimi predpisi sodnik, ki zadevo obravnava, v primeru sodnikove daljše odsotnosti pa predsednik sodišča ali sodnik, ki ga za to pooblasti.
(2)
Če je zadeva že pravnomočno končana, dovoli pregled spisa predsednik sodišča, ali sodnik, ki ga on določi.
(3)
Stranki in pooblaščencu, ki se izkaže s pooblastilom, dovoli pregled spisa sodna oseba.
(4)
Stranka ali upravičena oseba sme pregledati spis samo v sodni pisarni med uradnimi urami pod nadzorstvom sodne osebe. V nujnih primerih lahko stranka pregleduje spis tudi zunaj uradnih ur v okviru poslovnega časa sodišča pod nadzorstvom sodne osebe.
(5)
O pregledu spisa sodna oseba sestavi uradni zaznamek, ki ga vloži v spis.
(6)
Če informacijski sistem e-sodstvo omogoča, sodišče strankam in ostalim upravičenim osebam, ki se identificirajo s kvalificiranim potrdilom za overjanje varnega elektronskega podpisa, zagotavlja elektronski vpogled v spis v elektronski obliki.
75. člen
(potrdilo o dejstvih)
(1)
Stranki ali upravičeni osebi se z dovoljenjem sodnika, ki zadevo obravnava, v primeru sodnikove daljše odsotnosti pa predsednika sodišča ali sodnika, ki ga za to pooblasti, lahko izda potrdilo o dejstvih, ki so razvidna iz vpisnika ali spisa.
(2)
Predlog, s katerim upravičena oseba zahteva potrdilo o dejstvih, se vloži v obstoječi spis skupaj z izvodom izdanega potrdila.
(3)
O vsebini sodnih odločb, poravnav, zapisnikov in drugih pisanj v spisu se uradna potrdila ne izdajajo, temveč le njihovi prepisi.
76. člen
(izročitev spisa)
(1)
Na podlagi odredbe ali odobritve sodnika se mediatorju, ki opravlja mediacijo v skladu z zakonom, ki ureja alternativno reševanje sodnih sporov, sodnemu izvedencu, sodnemu tolmaču ali sodnemu cenilcu izroči kopijo ali original spisa ali dela spisa za uporabo zunaj sodne stavbe.
(2)
Osebi iz prejšnjega odstavka se kopijo ali original spisa ali dela spisa izroča v sodni pisarni ali pošlje priporočeno s povratnico na njen naslov za vročanje. Če je izročena ali poslana kopija ali original spisa ali del spisa, se navedeno vpiše v ustrezen vpisnik.
77. člen
(glavna obravnava)
(1)
Glavne obravnave in naroke oklicuje sodno osebje neposredno ali po zvočniku.
(2)
Na glavni obravnavi je v razpravnih dvoranah mesto tožilca, tožeče stranke oziroma predlagatelja na sodnikovi levi strani, zagovornika, obdolženca, tožene stranke oziroma nasprotne stranke pa na sodnikovi desni strani, razen če sodnik v posamezni zadevi določi drugače.
(3)
Stranke in njihovi pooblaščenci med podajanjem svojih besed sodišču in med zastavljanjem vprašanj zaslišani osebi stojijo.
(4)
Osebe, ki so na glavni obravnavi zaslišane kot obdolženci, stranke, udeleženci, priče ali izvedenci med svojim zaslišanjem stojijo pred sodnikom.
(5)
Državni tožilci, državni pravobranilci in odvetniki pristopajo na glavne obravnave in naroke oblečeni v toge in jih nosijo, dokler traja glavna obravnava oziroma narok.
VI. poglavje PRAVNA POMOČ MED SODIŠČI
78. člen
(splošno)
(1)
V zadevah iz sodne pristojnosti si dajejo sodišča medsebojno pravno pomoč.
(2)
Pravna pomoč med sodišči v Republiki Sloveniji poteka neposredno med sodišči.
79. člen
(zaprosilo)
(1)
Vsebina zaprosila, ki ga sodišče pošlje, mora biti v skladu z določbami procesnih predpisov.
(2)
V zaprosilu morajo biti jasno in natančno navedena dejstva in okoliščine, o katerih naj se izvede dokaz ali sodišču dostavi podatek. Če je potrebno, se navedejo tudi vprašanja, ki naj jih zaprošeno sodišče zastavi priči, izvedencu ali stranki.
(3)
Če zaprošeno sodišče ni pristojno za obravnavanje zadeve, jo odstopi pristojnemu sodišču in obvesti o tem sodišče, od katerega je zaprosilo prejelo.
VII. poglavje MEDNARODNA PRAVNA POMOČ
80. člen
(splošno)
(1)
V zadeve mednarodne pravne pomoči po tem redu spada overjanje listin za uporabo v tujini ter zaprosila domačih in tujih pristojnih organov za opravo procesnih ali drugih dejanj in za druga opravila mednarodne pravne pomoči.
(2)
Zadeve mednarodne pravne pomoči opravljajo sodišča na podlagi posebnih predpisov, mednarodnih pogodb, predpisov Evropske unije in navodil ministrstva.
(3)
Zadeve mednarodne pravne pomoči opravlja sodnik, določen z letnim razporedom.
81. člen
(obličnost listin)
(1)
Sodišče mora pri vseh zadevah mednarodne pravne pomoči paziti na obliko posameznih pisanj in listin, ki so predmet overjanja, na kvaliteto papirja, čitljivost odtisa pečata sodišča, čitljivost prikaza elektronskega podpisa in na vse drugo, kar vpliva na zunanji izgled oziroma razumevanje pisanja ali listine.
(2)
Če listina ni sestavljena skladno s predpisano obličnostjo, se njena overitev zavrne.
82. člen
(potrdilo o overitvi)
Potrdilo o overitvi se poveže z listino, ki se overja, na način, ki onemogoča njuno ločevanje (na primer z vrvico, katere konca se na hrbtno stran listine prilepita z vinjeto, na katero se odtisne pečat sodišča). Tako se postopa tudi, ko je listini priložen prevod, ki ga je naredil sodni tolmač.
83. člen
(izročitev overjene listine)
Sodišče izroči stranki overjeno listino, da stranka po potrebi sama izposluje nadaljnjo overitev pri ministrstvu.
84. člen
(opremljenost listin)
(1)
Listine, za katere mednarodni sporazumi ali predpisi Evropske unije ne določajo, da jih je za njihovo uporabo v državi pogodbenici potrebno overiti, morajo biti opremljene s pečatom sodišča in lastnoročnim podpisom sodnika, če so nastale v fizični obliki ali z vizualizacijo elektronskega podpisa sodnika, če so nastale v elektronski obliki.
(2)
Če je listina nastala v elektronski obliki in je opremljena z vizualizacijo elektronskega podpisa sodnika, lahko stranka zaradi uporabe v državi pogodbenici zaprosi za izdajo fizičnega prepisa listine, izdelane v elektronski obliki, opremljenega z lastnoročnim podpisom sodnika, ki je opravil overitev in odtisom pečata sodišča ali njunim faksimilom.
85. člen
(overitev in nadoveritev listin)
(1)
Listine, izdane v Republiki Sloveniji, se za njihovo uporabo v tujini overi, razen če je z mednarodnimi sporazumi ali predpisi Evropske unije določeno drugače.
(2)
Sodbe in druge odločbe, ki morajo biti za uporabo v tujini overjene, podpiše sodnik lastnoročno, če so izvorno nastale v fizični obliki. Za potrebe overitve sodnik lastnoročno podpiše tudi fizične prepise teh odločb, ki jih je potrdila sodna pisarna. Elektronski prepisi odločb, ki so izvorno nastale v fizični obliki, morajo biti podpisani z varnim elektronskim podpisom strežnika informacijskega sistema sodstva.
(3)
Če je sodba ali druga odločba, ki mora biti za uporabo v tujini overjena, nastala izvorno v elektronski obliki, jo sodnik podpiše s svojim varnim elektronskim podpisom.
(4)
Če je treba listino zaradi njene uporabe v tujini še nadalje nadoveriti na ministrstvu in na ministrstvu, pristojnem za zunanje zadeve, mora potrdilo o overitvi, ki ga izda sodišče vsebovati tudi lastnoročni podpis sodnika, ki je opravil overitev in odtis pečata sodišča ali njun faksimile.
86. člen
(centralni register)
(1)
Vrhovno sodišče vodi informatiziran centralni register deponiranih podpisov, pečatov in kvalificiranih potrdil, v katerem se hranijo podatki o deponiranih podpisih, pečatih in kvalificiranih potrdilih izdajateljev javnih listin.
(2)
Po odjavi podpisa, pečata ali kvalificiranega potrdila se v register vnese podatek o datumu prenehanja njihove veljavnosti.
87. člen
(zaprosila za mednarodno pravno pomoč)
(1)
Zaprosila za mednarodno pravno pomoč tujim pristojnim organom se sestavljajo skladno z veljavno mednarodno pogodbo, zakonom ali predpisom Evropske unije.
(2)
Sodišče mora paziti na obliko zaprosila, kvaliteto papirja, čitljivost odtisa pečata sodišča in na vse drugo, kar vpliva na zunanji izgled oziroma razumevanje pisanja ali listine. Zaprosila se tujim pristojnim organom pošiljajo v izvirniku.
(3)
Zaprosila tujim pristojnim organom za mednarodno pravno pomoč (skupaj s prilogami) se sestavljajo v jeziku oziroma se jim prilaga prevod v jezik, ki je dogovorjen v mednarodnih pogodbah, določen v predpisu Evropske unije ali se po ustaljeni praksi uporablja v zadevah mednarodne pravne pomoči.
(4)
V zaprosilih za mednarodno pravno pomoč mora biti navedena pravna podlaga za zaprosilo, kratek povzetek zadeve, natančna in jasna navedba dejanja mednarodne pravne pomoči, za katero se prosi, dokazi, ki jih je treba izvesti za razjasnitev dejstev in okoliščin, ter iz razlogov smotrnosti navesti tudi vprašanja, ki naj jih zaprošeno sodišče zastavi udeležencem v postopku. Sodišče uporabi obrazec v obliki, kot je določen v pravni podlagi, ki se uporablja z določeno državo, če ga ta predpisuje.
(5)
Za izvedbo dokaza z izvedenci se tuje sodišče lahko zaprosi, če stranke v skladu z veljavnimi predpisi predhodno zavarujejo plačilo izvedenskih stroškov s pologom valute države, kjer naj se dokaz izvede, razen če mednarodna pogodba ali predpis Evropske unije določa drugače.
88. člen
(naroki)
Sodišče mora naroke, na katere vabi stranke ali priče iz tujine, razpisati na primerno dolg rok zaradi prejema vročilnice in da imajo stranke ali priče možnost udeležiti se naroka.
89. člen
(prevod)
(1)
Kadar zaprosilu tujega sodišča za vročitev pisanj ni priložen prevod pisanj v slovenski jezik, čeprav mednarodne pogodbe ali predpisi Evropske unije določajo, da morajo biti pisanja, ki se vročajo, v jeziku zaprošene države, mora sodišče stranko, ko jo prvič vabi zaradi vročitve tujega sodnega akta brez prevoda, opozoriti, da ji bo sodni akt vročen po pošti, če na prvo vabilo ne pride na sodišče, in da ne bo imela možnosti, da sprejem tujega sodnega akta odkloni, razen če zakon, mednarodna pogodba ali predpis Evropske unije določajo drugače.
(2)
Stranko, ki pride na sodišče zaradi osebne vročitve tujega sodnega akta brez prevoda, mora sodišče opozoriti, da ima pravico odkloniti sprejem.
(3)
Sodišče opravi vročitev tujega pisanja po predpisih, ki veljajo za vročitve pisanj domačih sodišč, razen če je v zaprosilu na podlagi mednarodne pogodbe, zakona ali predpisa Evropske unije zaprošeno drugače.
90. člen
(prevod zaprosil)
Če so zaprosila tujega pristojnega organa, da se opravijo procesna dejanja, ali odgovori na zaprosila domačih sodišč posredovana v tujem jeziku, ki je dogovorjen v mednarodnih pogodbah ali predpisih Evropske unije ali se po ustaljeni praksi uporablja v zadevah mednarodne pravne pomoči, se prevod zaprosil in odgovorov opravi na stroške sodišča.
91. člen
(poslovanje preko ministrstva)
Skladno z določbami mednarodnih sporazumov o pravni pomoči v sodnih postopkih poslujejo sodišča s tujimi pristojnimi organi preko ministrstva, razen če mednarodna pogodba, zakon ali predpis Evropske unije določajo drugače.
VIII. poglavje POSLOVANJE Z DRUGIMI ORGANI
92. člen
(poslovanje z mednarodnim elementom)
Sodišča poslujejo z našimi diplomatskimi predstavništvi v tujini, s tujimi diplomatskimi predstavništvi v državi in s tujimi državnimi organi pisno preko ministrstva, razen če mednarodni sporazumi, zakon ali predpisi Evropske unije določajo drugače.
93. člen
(poslovanje v zadevah sodne uprave in sojenja)
V zadevah sodne uprave predsednik sodišča oziroma direktor sodišča, v zadevah sojenja pa sodnik, ki zadevo obravnava, posluje z drugimi sodišči, državnimi organi in organizacijami pisno.
IX. poglavje POSLOVANJE Z UPORABO SREDSTEV ZA ELEKTRONSKO KOMUNIKACIJO
94. člen
(uporaba telefona)
(1)
Kadar sodišče pri poslovanju uporablja telefon, se o vsebini telefonskega pogovora v ustreznem spisu napravi uradni zaznamek z bistvenimi podatki razgovora, datumom in podpisom osebe, ki je zaznamek sestavila.
(2)
Če je na podlagi prejetega telefonskega sporočila potrebno opraviti kako dejanje, se o tem napravi uradni zaznamek, ki se ga izroči pristojnemu sodniku oziroma sodni osebi.
95. člen
(uporaba drugih sredstev za elektronsko komunikacijo)
(1)
Če telefonsko obvestilo ni smotrno, pošlje sodišče obvestilo z uporabo drugega primernega sredstva za elektronsko komunikacijo z odredbo o uporabi sredstva za elektronsko komunikacijo. Celotno besedilo obvestila mora biti navedeno v spisu.
(2)
Sodišče uporablja sredstva za elektronsko komunikacijo predvsem, ko se stranke, priče in druge udeležence obvešča o preklicu ali preložitvi naroka, glavne obravnave ali seje senata in ni dovolj časa za obveščanje s pisemsko pošiljko ali ni možnosti za telefonsko obvestilo.
96. člen
(vloge strank)
Sodišče upošteva vloge strank, ki so poslane z uporabo sredstev za elektronsko komunikacijo v skladu s procesnimi predpisi.
X. poglavje OBLIKA SODNIH PISANJ
97. člen
(oblika)
(1)
Sodna pisanja (odločbe, zapisniki, zaprosila, obvestila, dopisi, zaznamki itd.) se izdelajo v fizični ali elektronski obliki.
(2)
Obliko sodnih pisanj, ki je obvezna za vsa sodišča, sprejme vrhovno sodišče. Sodišča morajo pri poslovanju uporabljati tipska pisanja, verificirana pri vrhovnem sodišču.
(3)
Sodišče mora pri vseh sodnih pisanjih paziti na obliko in čitljivost, besedilo pa mora biti razumljivo in pisano v slovenskem jeziku.
(4)
Zakon in ta red določata, kdaj mora biti sodno pisanje napisano tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku.
98. člen
(odločba)
(1)
Odločba sodišča mora imeti na vidnem mestu opravilno številko zadeve.
(2)
V izreku odločbe se višina kazni zapora, višina denarne kazni ter znesek denarnega zahtevka izpišejo tudi z besedami.
99. člen
(odredba)
Odredbo za izvajanje nalog, ki mora imeti datum sestave in rok izvršitve, podpiše sodnik ali sodna oseba, ki jo je sestavila. Odredbo v fizični obliki lastnoročno podpiše sodnik ali sodna oseba, ki je odredbo sestavila. Odredbo v elektronski obliki podpiše sodnik ali sodna oseba, ki je odredbo sestavila, s svojim varnim elektronskim podpisom.
100. člen
(zapisnik)
Zapisnik se sestavi za vsako uradno opravilo v skladu s procesnimi predpisi.
101. člen
(podpis zapisnika)
(1)
Zapisnik, izdelan v fizični obliki, lastnoročno podpiše predsednik senata.
(2)
Zapisnik, izdelan v elektronski obliki, podpiše predsednik senata s svojim varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.
(3)
Zapisnikar podpiše zapisnik le, če je sodeloval pri njegovi sestavi.
(4)
Podpisa nista obvezna, če se podatki o datumu zapisnika v elektronski obliki ter podatki o zapisnikarju, ki ga je sestavil, in o sodniku, ki je vodil zapisnik, samodejno evidentirajo v informacijskem sistemu.
(5)
Zapisnik podpišejo tudi stranke in drugi udeleženci, če procesni predpisi tako določajo.
102. člen
(zapisnik pri zunanjem poslovanju)
(1)
Pri zunanjem poslovanju sodišča se zapisnik piše ročno ali s pomočjo snemalne naprave.
(2)
Zapisnik iz prejšnjega odstavka je treba takoj, ko je to tehnično izvedljivo, prepisati ter prepis priložiti k izvirniku. Po prepisu zvočnega posnetka mora sodišče strankam dostaviti izvod prepisa. Vsaka stranka lahko v roku treh dni po prejemu prepisa zapisnika poda pripombe. Sodišče mora hraniti posnetek do poteka roka za pripombe na zapisnik.
103. člen
(uradni zaznamek)
(1)
Določene izjave ali dejanja se zapišejo v obliki uradnega zaznamka, če procesni predpisi določajo, da zapisnika ni treba sestaviti.
(2)
Uradni zaznamek, ki mora imeti datum sestave, podpiše sodnik ali sodna oseba, ki ga je sestavila. Uradni zaznamek v fizični obliki lastnoročno podpiše sodnik ali sodna oseba, ki je uradni zaznamek sestavila. Uradni zaznamek v elektronski obliki podpiše sodnik ali sodna oseba, ki je uradni zaznamek sestavila, s svojim varnim elektronskim podpisom.
(3)
Podpis ni obvezen, če se podatki o datum sestave uradnega zaznamka ter podatki o sodniku ali sodni osebi, ki je uradni zaznamek sestavila, samodejno evidentirajo v informacijskem sistemu in izpišejo na uradnem zaznamku.
104. člen
(zapisnik o opravljenih izvršilnih dejanjih)
Zapisnik o opravljenih izvršilnih dejanjih (rubež, dražba itd.) se prepiše samo v izjemnih primerih na zahtevo pritožbenega sodišča.
105. člen
(dopisi, potrdila in vabila)
Sodni dopisi, zaprosila, potrdila in vabila, ki v skladu s procesnimi predpisi nimajo posebnega uvoda, morajo imeti ime sodišča in njegov sedež, po potrebi tudi sodni oddelek oziroma službo, opravilno številko zadeve in datum sodnega pisanja.
106. člen
(pisanja pri izvajanju sodne uprave)
Na vse odločbe ali dopise, ki so izdani pri izvajanju sodne uprave, se vtisne državni grb in napis »Republika Slovenija« ter ime in sedež sodišča, pod tem pa »ime organizacijske enote« nato sledi opravilna številka in datum sestave pisanja.
107. člen
(izvirnik sodnega pisanja)
(1)
Izvirnik sodnega pisanja je v predpisani obliki sestavljeno sodno pisanje, ki ga podpiše predsednik sodišča, predsednik senata oziroma sodnik in zapisnikar oziroma z razporedom dela določena sodna oseba, lastnoročno, če je pisanje izdelano v fizični obliki, ali s svojim varnim elektronskim podpisom, če je pisanje izdelano v elektronski obliki.
(2)
Izvirnik mora biti pisan s pisalnim strojem ali z računalnikom ali izjemoma ročno s črnilom ali kemičnim svinčnikom ter mora obsegati celotno besedilo in označbo, da gre za izvirnik.
108. člen
(pouk o pravnem sredstvu)
V odločbi, zoper katero je dovoljena pritožba ali drugo redno pravno sredstvo, se pouk o pravnem sredstvu vpiše na koncu odločbe pred navedbo njenega podpisnika.
109. člen
(sodna pisanja v spisu)
(1)
V sodni spis se vložijo izvirniki sodnih odločb, zapisnikov in drugih sodnih pisanj, razen če zakon ali ta red določata drugače.
(2)
Če se spis vodi v elektronski obliki, se vanj vloži elektronski prepis pisanja, ki je bilo izvorno izdelano v fizični obliki.