BKZIDO – Zakon o ratifikaciji Konvencije med...

34. Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Kazahstan o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom (BKZIDO)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Kazahstan o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom (BKZIDO)

Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Kazahstan o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom (BKZIDO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. junija 2016.

Št. 003-02-5/2016-23

Ljubljana, dne 29. junija 2016

Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE KAZAHSTAN O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA, S PROTOKOLOM (BKZIDO)

1. člen

Ratificira se Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Kazahstan o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom, sklenjena v Astani 10. marca 2016.

2. člen

Konvencija s protokolom se v izvirniku v slovenskem jeziku glasi*:

* Besedilo konvencije s protokolom v kazaškem, ruskem in angleškem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve.

K o n v e n c i j a
med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Kazahstan o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja

Vlada Republike Slovenije in Vlada Republike Kazahstan sta se v želji, da bi sklenili konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja,
sporazumeli:

1. člen

Osebe, za katere se uporablja konvencija

Ta konvencija se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.

2. člen

Davki, za katere se uporablja konvencija

1.

Ta konvencija se uporablja za davke od dohodka in premoženja, ki se uvedejo v imenu države pogodbenice ali njenih političnih enot, osrednjih ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove uvedbe.

2.

Za davke od dohodka in premoženja se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek, celotno premoženje ali sestavine dohodka ali premoženja, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin, davki na skupne zneske mezd ali plač, ki jih plačujejo podjetja, ter davki na zvišanje vrednosti kapitala.

3.

Obstoječi davki, za katere se uporablja konvencija, so zlasti:

a)

v Kazahstanu:

(i) davek od dohodkov pravnih oseb,

(ii) dohodnina,

(iii) davek od premoženja pravnih oseb in posameznikov

(v nadaljevanju: «kazahstanski davek»);

b)

v Sloveniji:

(i) davek od dohodkov pravnih oseb,

(ii) dohodnina,

(iii) davek od premoženja

(v nadaljevanju: «slovenski davek»).

4.

Konvencija se uporablja tudi za enake ali vsebinsko podobne davke, ki se po dnevu podpisa konvencije uvedejo poleg obstoječih davkov ali namesto njih. Pristojna organa držav pogodbenic drug drugega uradno obvestita o vseh bistvenih spremembah njunih davčnih zakonodaj.

3. člen

Splošen pomen izrazov

1.

V tej konvenciji, razen če sobesedilo ne zahteva drugače:

a)

izraz «Kazahstan» pomeni Republiko Kazahstan, in kadar se uporablja v geografskem pomenu, ozemlje Kazahstana in tista območja, na katerih Kazahstan izvaja svoje suverene pravice in jurisdikcijo skladno s svojo zakonodajo in mednarodnimi sporazumi, pri katerih je udeleženec;

b)

izraz «Slovenija» pomeni Republiko Slovenijo, in kadar se uporablja v geografskem pomenu, ozemlje Slovenije in tista morska območja, na katerih lahko Slovenija izvaja svoje suverene pravice ali jurisdikcijo skladno s svojo notranjo zakonodajo in mednarodnim pravom;

c)

izraza «država pogodbenica» in «druga država pogodbenica» pomenita Kazahstan ali Slovenijo, kakor zahteva sobesedilo;

d)

izraz «oseba» vključuje posameznika, družbo in katero koli drugo telo, ki združuje več oseb;

e)

izraz «družba» pomeni katero koli korporacijo ali kateri koli subjekt, ki se za davčne namene obravnava kot korporacija;

f)

izraz «podjetje» se uporablja za kakršno koli poslovanje;

g)

izraza «podjetje države pogodbenice» in «podjetje druge države pogodbenice» pomenita podjetje, ki ga upravlja rezident države pogodbenice, in podjetje, ki ga upravlja rezident druge države pogodbenice;

h)

izraz «mednarodni promet» pomeni prevoz z ladjo ali zrakoplovom, ki ga opravlja podjetje s sedežem dejanske uprave v državi pogodbenici, razen če se z ladjo ali zrakoplovom ne opravljajo prevozi samo med kraji v drugi državi pogodbenici;

i)

izraz «pristojni organ» pomeni:

(i) v Kazahstanu: Ministrstvo za finance ali njegovega pooblaščenega predstavnika;

(ii) v Sloveniji: Ministrstvo za finance ali njegovega pooblaščenega predstavnika;

j)

izraz «državljan» pomeni:

(i) posameznika, ki ima državljanstvo države pogodbenice;

(ii) pravno osebo, partnerstvo ali združenje, katerega status izhaja iz veljavne zakonodaje v državi pogodbenici;

k)

izraz «poslovanje» vključuje opravljanje poklicnih storitev in drugih samostojnih dejavnosti.

2.

Kadar država pogodbenica uporabi konvencijo, ima izraz, ki v njej ni opredeljen, razen če sobesedilo ne zahteva drugače, pomen, ki ga ima takrat po pravu te države pogodbenice za namene davkov, za katere se konvencija uporablja, pri čemer pomen po veljavni davčni zakonodaji te države pogodbenice prevlada nad pomenom izraza po drugi zakonodaji te države pogodbenice.

4. člen

Rezident

1.

V tej konvenciji izraz «rezident države pogodbenice» pomeni osebo, ki mora po zakonodaji te države pogodbenice plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža uprave, kraja registracije ali katerega koli drugega podobnega merila, in vključuje tudi to državo pogodbenico in katero koli njeno politično enoto, osrednjo ali lokalno oblast. Ta izraz pa ne vključuje osebe, ki mora plačevati davke v tej državi pogodbenici samo v zvezi z dohodki iz virov v tej državi pogodbenici ali od premoženja v njej.

2.

Kadar je zaradi določb prvega odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status določi tako:

a)

šteje se samo za rezidenta države pogodbenice, v kateri ima na voljo stalni dom; če ima stalni dom na voljo v obeh državah pogodbenicah, se šteje samo za rezidenta države pogodbenice, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske stike (središče življenjskih interesov);

b)

če ni mogoče opredeliti države pogodbenice, v kateri ima središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od obeh držav pogodbenic na voljo stalnega doma, se šteje samo za rezidenta države pogodbenice, v kateri ima običajno bivališče;

c)

če ima običajno bivališče v obeh državah pogodbenicah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države pogodbenice, katere državljan je;

d)

če njegovega statusa ni mogoče določiti v skladu z določbami prejšnjih pododstavkov, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.

3.

Kadar je zaradi določb prvega odstavka oseba, ki ni posameznik, rezident obeh držav pogodbenic, se šteje samo za rezidenta države pogodbenice, v kateri je njen sedež dejanske uprave.

5. člen

Stalna poslovna enota

1.

V tej konvenciji izraz «stalna poslovna enota» pomeni stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno potekajo posli podjetja.

2.

Izraz «stalna poslovna enota» vključuje zlasti:

a)

sedež uprave,

b)

podružnico,

c)

pisarno,

d)

tovarno,

e)

delavnico in

f)

rudnik, kop, nahajališče nafte ali plina, kamnolom, postavitev, konstrukcijo (vključno z vrtalno ploščadjo ali ladjo) ali kateri koli drug kraj pridobivanja ali izkoriščanja naravnih virov, pa tudi s tem povezane storitve nadzora.

3.

Gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve je stalna poslovna enota samo, če traja več kot dvanajst mesecev.

4.

Ne glede na prejšnje določbe tega člena se šteje, da izraz «stalna poslovna enota» ne vključuje:

a)

uporabe prostorov samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki pripada podjetju;

b)

vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo;

c)

vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za predelavo, ki jo opravi drugo podjetje;

d)

vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za nakup dobrin ali blaga za podjetje ali zbiranje informacij za podjetje;

e)

vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za opravljanje kakršne koli druge pripravljalne ali pomožne dejavnosti za podjetje;

f)

vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za kakršno koli kombinacijo dejavnosti, omenjenih v pododstavkih od a do e, če je celotna dejavnost stalnega mesta poslovanja, ki je posledica te kombinacije, pripravljalna ali pomožna.

5.

Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka se, kadar oseba, ki ni zastopnik z neodvisnim statusom, za katerega se uporablja šesti odstavek, deluje v imenu podjetja ter ima in običajno uporablja v državi pogodbenici pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu podjetja, za to podjetje šteje, da ima stalno poslovno enoto v tej državi pogodbenici v zvezi z dejavnostmi, ki jih ta oseba prevzame za podjetje, razen če dejavnosti te osebe niso omejene na tiste iz četrtega odstavka, zaradi katerih se to stalno mesto poslovanja po določbah tega odstavka ne bi štelo za stalno poslovno enoto, če bi se opravljale prek stalnega mesta poslovanja.

6.

Ne šteje se, da ima podjetje stalno poslovno enoto v državi pogodbenici samo zato, ker posluje v tej državi pogodbenici prek posrednika, splošnega komisionarja ali katerega koli drugega zastopnika z neodvisnim statusom, če te osebe delujejo v okviru svojega rednega poslovanja. Kadar pa so dejavnosti takega zastopnika v celoti ali skoraj v celoti namenjene temu podjetju ter se med podjetjem in zastopnikom v njunih komercialnih ali finančnih odnosih vzpostavijo ali določijo pogoji, drugačni od tistih, ki bi se vzpostavili med neodvisnimi podjetji, se ta ne šteje za zastopnika z neodvisnim statusom v smislu tega odstavka.

7.

Dejstvo, da družba, ki je rezident države pogodbenice, nadzoruje družbo ali je pod nadzorom družbe, ki je rezident druge države pogodbenice, ali posluje v tej drugi državi pogodbenici (prek stalne poslovne enote ali drugače), še ne pomeni, da je ena od družb stalna poslovna enota druge.

6. člen

Dohodek iz nepremičnin

1.

Dohodek rezidenta države pogodbenice iz nepremičnin (vključno z dohodkom iz kmetijstva ali gozdarstva), ki so v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi pogodbenici.