Nalaganje dokumenta...
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ravne na Koroškem
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 122-5126/2000, stran 13196 DATUM OBJAVE: 28.12.2000
VELJAVNOST: od 5.1.2001 do 30.12.2008 / UPORABA: od 5.1.2001 do 30.12.2008
RS 122-5126/2000
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 31.12.2008 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 23.2.2026: NEAKTUALEN.
5126. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ravne na Koroškem
Na podlagi 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) in na podlagi 58. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 18/84, 33/89 in 24/92), dogovora o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje višine tega nadomestila (Uradni list RS, št. 19/86) in 16. člena statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 39/99) je Občinski svet občine Ravne na Koroškem na 17. redni seji dne 18. 12. 2000 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ravne na Koroškem
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ravne na Koroškem
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini Ravne na Koroškem plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), zavezance, merila za določitev višine nadomestila ter postopek odmere.
2. člen
Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik stavbnega zemljišča, stavbe ali dela stavbe (lastnik, najemnik), ki je lahko fizična ali pravna oseba.
3. člen
Zavezanci plačujejo nadomestilo za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča na območjih, določenih v tem odloku.
4. člen
Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
Osnova za izračun nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je površina zazidanega stavbnega zemljišča (funkcionalne enote), ki je lahko v zgradbi ali izven nje in se uporablja za stanovanjske, počitniške ali poslovne namene.
Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:
1.
pri stanovanjskih in počitniških prostorih čista tlorisna površina vseh prostorov (sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugi zaprti prostori stanovanja, ki so funkcionalno povezani) ter čista tlorisna površina garaž,
2.
pri poslovnih prostorih etažna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
Poleg zgoraj navedenih površin se štejejo za določitev nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi:
-
površine nepokritih skladišč, internih parkirišč,
-
površine, namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov, trdih odpadkov in nasipov zemlje,
-
površine namenjene delavnicam na prostem, garaže,
-
letni vrtovi,
-
kamnolomi, peskokopi, glinokopi,
-
odprte športno-rekreativne površine, namenjene pridobitni dejavnosti, igrišča,
-
površine za obratovanje bencinskih servisov,
-
druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se obračunava ne glede na to, ali so stanovanjski, poslovni, počitniški prostori oziroma prostori, ki se uporabljajo za kakšen drug namen, zasedeni ali ne, pri čemer se pri obračunu nadomestila upošteva zadnja namembnost, ki se je odvijala na stavbnem zemljišču.
4.a člen
Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5; preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
Za preostanek površine zemljiške parcele, kot je opredeljena v prejšnjem odstavku tega člena, se nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča odmeri samo v primeru, če je površina zazidljive parcele najmanj 600 m2 in je na njej mogoče graditi stanovanjske oziroma poslovne stavbe.
Šteje se, da ima že določeno gradbeno parcelo vsaka stavba, ki je bila zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja, enotnega dovoljenja za gradnjo ali stavba, za katero je bila izdana odločba o funkcionalnem zemljišču v skladu z zakonom o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84, 29/86 in Uradni list RS, št. 71/93, 52/00) in zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 23/02).
5. člen
Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave ter da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
II. OBMOČJA ZA PLAČEVANJE NADOMESTILA
6. člen
Območja, kjer se plačuje nadomestilo so:
I. območje: stavbna zemljišča znotraj ureditvenega območja mesta Raven in naselja Kotelj,
II. območje: stavbna zemljišča znotraj ureditvenih območij vseh ostalih naselij v občini,
III. območje: ostala stavbna zemljišča v vseh naseljih v občini, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem.
Območja so vrisana na grafičnih kartah in so sestavni del tega odloka. Karte so na vpogled na sedežu Občine Ravne na Koroškem.
III. MERILA ZA DOLOČANJE NADOMESTILA ZA ZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA
7. člen
Glede na namen oziroma dejavnost uporabe so stavbna zemljišča razvrščena:
1.
Za stanovanjske namene, kamor prištevamo stanovanja in stanovanjske hiše, garaže za osebne avtomobile v objektu ali izven njega.
2.
Za počitniške namene.
3.
Za poslovne, proizvodne in skladiščne namene, kamor prištevamo vse poslovne prostore proizvodnih in storitvenih dejavnosti s skladišči, parkirne prostore, prometne površine, energetske objekte ter garaže za vozila, s katerimi se izvaja poslovna dejavnost.
4.
Za družbene in neprofitne dejavnosti, kamor štejemo šole, vrtce, zdravstvene ustanove (javna in privatna), prostore za kulturo, telesno kulturo in društveno dejavnost, politične stranke ter državne organe in institucije.
8. člen
Za določitev števila točk se upoštevajo naslednja merila:
1.
lega in namembnost,
2.
stopnja komunalne opremljenosti,
3.
izjemne ugodnosti lokacije.
9. člen
Točke glede na lego in namembnost zemljišča: