Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

S tem zakonom se zaradi pomoči pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 spreminjajo in dopolnjujejo določbe:

S tem zakonom se odstopa od določb naslednjih zakonov:

S tem zakonom se določajo tudi začasni ukrepi za pomoč pri omilitvi posledic COVID-19 na področju zdravstva, infrastrukture, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, vodnega povračila, dela, za javne uslužbence, zaposlene v okvirih javnih del, dijake in študente, povračila delavcem na začasnem čakanju na delo in vračila neupravičeno prejetih sredstev, socialnega varstva, ob rojstvu otroka, invalidskega varstva, gospodarstva, nakupa hitrih testov, javnega sektorja, za verske uslužbence, izvajanja javnih naročil in javno zasebnega partnerstva, najemnih razmerij poslovnih stavb in poslovnih prostorov, davčnem področju in področju sodne izvršbe ter osebnega stečaja, športa, zaščite, reševanja in pomoči.

Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) lahko ukrepe, določene s tem zakonom, s sklepi podaljšuje skladno z roki, ki jih pri posameznih ukrepih določa ta zakon, če ugotovi, da še vedno obstojijo razlogi, ki so bili podlaga za njihov sprejem.

V Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUPDVE) se v 3. členu prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1) Ne glede na prvi odstavek 4. člena Zakona o spodbujanju investicij (Uradni list RS, št. 13/18; v nadaljnjem besedilu: ZSInv) se spodbude dodelijo, če investicija poleg pogojev iz 3., 4., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 4. člena ZSInv izpolnjuje naslednje pogoje:

V drugem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi:

»2. da v primeru, da je imela gospodarska družba v zadnjih 12 mesecih pred mesecem oddaje vloge najmanj spodaj navedeno povprečno število zaposlenih ter da zagotovi vsaj ohranitev spodaj navedenega števila obstoječih delovnih mest tako v času izvajanja investicije kot tudi v obdobju ohranjanja investicije, ali da najpozneje v treh letih po zaključku investicije ustvari in zapolni najmanj naslednje število novih delovnih mest:

V 39. členu se v drugem stavku za besedilom »v letu 2020« doda besedilo »do 31. maja 2021«, za njim pa se doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Prvih 28,57 % primanjkljaja iz naslova upravičenih stroškov instrumentov podpore do ciljnih skupin končnih prejemnikov sredstev se krije v breme sredstev, ki jih zagotavlja Republika Slovenija, skladno s prvim stavkom tega člena, ves nadaljnji primanjkljaj iz naslova upravičenih stroškov instrumentov podpore do ciljnih skupin končnih prejemnikov sredstev pa bremeni SID banko. Izvajanje ukrepa finančnega inženiringa je urejeno z uredbo iz 106.l člena ZJF.«.

V Zakonu o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (Uradni list RS, št. 36/20 in 49/20 – ZIUZEOP) se v 2. členu za sedmim odstavkom doda nov osmi odstavek, ki se glasi:

»(8) Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za obveznosti iz kreditnih pogodb po tem zakonu, na katere učinkuje potrjena prisilna poravnava ali potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju.«.

V 5. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5) V primerih iz osmega odstavka 2. člena tega zakona odlog plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi, na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava ali potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju, do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti obveznosti po potrjeni prisilni poravnavi se podaljša za čas trajanja odloga plačila.«.

V Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20) se v 56. členu v drugem odstavku besedilo »obdobje do 31. januarja 2021« nadomesti z besedama »devet mesecev«.

V tretjem odstavku se besedilo »31. decembra 2020« nadomesti z besedilom »26. februarja 2021, odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe pa prične veljati najpozneje 31. marca 2021«.

Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena se obveznost odobritve odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe ne nanaša na kreditne pogodbe z ročnostjo več kot štiri leta in za katere je poroštvo za obveznost plačila prevzela Republika Slovenija v skladu z Zakonom o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 61/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE).«.

Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:

»(7) V obdobje odloga obveznosti iz posamezne kreditne pogodbe, odobrenega na podlagi prvega odstavka tega člena, se šteje tudi odlog, ki ga je banka odobrila na podlagi ZIUOPOK.«.

V 92. členu se v drugem odstavku za besedilom »razvoja podeželja« doda besedilo »in ukrepe Operativnega programa Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo 2014–2020«.

V 98. členu se v prvem odstavku na koncu stavka pika črta in doda besedilo »oziroma z osebo s statusom invalida po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov.«.

V drugem odstavku se na koncu stavka pika črta in doda besedilo »oziroma z osebo s statusom invalida po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov.«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Ne glede na prvi odstavek 29. člena ZZVZZ gre nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela zavarovancem od prvega dne zadržanosti od dela tudi zaradi sobivanja enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do starosti otroka do vključno 14 let oziroma do starosti otroka do vključno 18 let, če ima otrok status otroka s posebnimi potrebami in potrebuje 24-urno nego ter oskrbo oziroma z osebo s statusom invalida po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov, na podlagi potrdila izvajalca o sobivanju brez ugotavljanja začasne zadržanosti od dela. Pravica do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela zaradi sobivanja enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom traja, dokler traja sobivanje. Nadomestilo se odmerja v enakem odstotku kot nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela zaradi nege ožjega družinskega člana.«.

Za tretjim odstavkom se dodajo novi četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:

Sredstva za plačilo stroškov storitev sobivanja in nadomestil plače iz tega člena se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.

Izvajalci zdravstvene dejavnosti zahtevke za povračilo stroškov storitev sobivanja iz tega člena, izvedenih v preteklem mesecu, posredujejo ZZZS do petega dne v mesecu, na njihovi podlagi pa ZZZS posreduje do desetega dne v mesecu zahtevek ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ki izvrši plačilo zahtevka ZZZS v desetih dneh po njegovem prejemu. ZZZS izvajalcem izvede povračilo stroškov storitev sobivanja naslednji dan od prejema sredstev ministrstva, pristojnega za zdravje. Zahtevki izvajalcev zdravstvene dejavnosti za povračilo stroškov storitev sobivanja, ki niso posredovani ZZZS do petega dne v mesecu, se vključijo v naslednji zahtevek ZZZS za povračilo stroškov.

Ministrstvo, pristojno za zdravje, izvrši plačilo zahtevka ZZZS za povračilo izplačanih nadomestil plače iz tega člena v desetih dneh po njegovem prejemu.«.

Dosedanji četrti odstavek postane sedmi odstavek.

V 109. členu se v petem odstavku besedilo pod tabelo spremeni, tako da se glasi:

»vendar ne več kot:

Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:

»(6) Ne glede na peti odstavek tega člena se pri izračunu upada prihodkov od prodaje lahko upošteva prihodke od prodaje v upravičenem obdobju glede na povprečno število zaposlenih ali prihodke od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši. Upravičenec v izjavi iz prvega odstavka 110. člena tega zakona izjavi, da je pri izračunu upada prihodkov od prodaje upošteval povprečne prihodke od prodaje iz prvega stavka tega odstavka.«.

Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.

V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane osmi odstavek, se za besedilom »1. septembra 2020« doda besedilo »in za upravičence iz šestega odstavka tega člena,«.

Dosedanji osmi do deseti odstavek postanejo deveti do enajsti odstavek.

V 110. členu se v četrtem odstavku pred besedilom »20. januarja 2021« doda beseda »do«.

V Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15, 31/18, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE) se v 14.b členu v prvem odstavku za besedilom »v Republiki Sloveniji« doda besedilo »in o drugih pacientih, ki v Republiki Sloveniji prejmejo zdravstveno oskrbo«.

V četrtem odstavku se v 1. točki:

»j) delo, delovno mesto oziroma poklic, podatki o delodajalcu;«;

V 14.č členu se v prvem odstavku:

V četrtem odstavku se besedilo »zbirko podatkov Osnovna zdravstvena dokumentacija« nadomesti z besedilom »zbirkami podatkov Osnovna zdravstvena dokumentacija, Evidenca nalezljivih bolezni in Register obveznikov za cepljenje in izvajanja cepljenja«.

V Zakonu o priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist (Uradni list RS, št. 107/10 in 40/17 – ZZdrS-F) se v 8. členu v prvem odstavku beseda »minister« nadomesti z besedo »ministrstvo«.

V drugem odstavku se v prvem in drugem stavku število »30« nadomesti s številom »15«.

V 10. členu se v drugem odstavku za drugo alinejo vejica nadomesti s piko ter črtata tretja in četrta alineja.

V tretjem odstavku se za drugo alinejo vejica nadomesti s piko ter črtata tretja in četrta alineja.

V 20. členu se v prvem odstavku prva alineja spremeni tako, da se glasi:

V četrtem odstavku se za besedilom odstavka, ki postane prvi stavek, doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Če vlagatelj prilagoditvenega obdobja ne zaključi uspešno v roku, ki je določen s sklepom, se izda odločba o nepriznanju poklicne kvalifikacije.«.

V 24. členu se v prvem odstavku v napovednem stavku beseda »minister« nadomesti z besedo »ministrstvo«.

V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 64/17) se v 38. členu v prvem odstavku v prvem stavku, in sicer dvakrat, v drugem odstavku in v tretjem odstavku v prvem stavku črta beseda "teh".

V Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19 in 145/20 – odl. US) se v 195. členu doda nov šesti odstavek, ki se glasi:

»(6) Javna dražba se lahko izvede tudi kot spletna javna dražba. Za spletno javno dražbo se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo javno dražbo, razen 198. člena tega zakona. Podrobnejši način in pogoje izvedbe spletne javne dražbe predpiše minister, pristojen za finance.«.

V 196. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(2) Dolžnik ali povezana oseba iz 148. člena tega zakona zarubljenih premičnin ne more kupiti pod ocenjeno vrednostjo po rubežnem zapisniku.«.

Tretji odstavek se črta.

Dosedanji četrti odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Pred začetkom javne dražbe morajo ponudniki praviloma vplačati varščino, ki znaša 10 % izklicne cene zarubljenih premičnin, ki jih želijo dražiti, vendar pa znesek ne more biti nižji od 40 eurov.«.

Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.

V Zakonu o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT, 16/19 – ZNP-1 in 104/20) se v 48. členu za besedilom, ki postane prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»Če je izvedba prisege iz prejšnjega odstavka zaradi okoliščin izrednega dogodka po 83.a členu tega zakona otežena ali onemogočena, lahko predsednik višjega sodišča, ki imenuje sodnike porotnike iz prvega odstavka 44. člena tega zakona, odloči, da pred nastopom dolžnosti sodnik porotnik poda prisego pisno. Šteje se, da ta oseba nastopi dolžnost sodnika porotnika s trenutkom, ko sodišče prejme njegovo podpisano prisego v besedilu iz prejšnjega odstavka, kar ugotovi predsednik višjega sodišča, ki ga je imenoval.«.

V Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19) se v 89. členu dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:

Ne glede na prejšnji odstavek lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega razloga iz prve alineje prvega odstavka in z odpovednim rokom 60 dni, če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvim in četrtim odstavkom 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19 in 139/20).

V primeru odpovedi na podlagi prejšnjega odstavka ima delavec pravico do odpravnine v skladu s 108. členom Zakona o delovnih razmerjih.

Delodajalec lahko z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz tretjega odstavka tega člena pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.«.

Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.

V Zakonu o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF in 158/20 – ZIntPK-C) se za 156. členom doda nov 156.a člen, ki se glasi:

Ne glede na prejšnji člen lahko predstojnik javnemu uslužbencu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov brez utemeljevanja razlogov iz drugega odstavka in sprejemanja podlag iz tretjega odstavka prejšnjega člena ter z odpovednim rokom 60 dni, če javni uslužbenec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvim in četrtim odstavkom 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19 in 139/20).

V primeru odpovedi na podlagi prejšnjega odstavka ima javni uslužbenec pravico do odpravnine v skladu s 108. členom Zakona o delovnih razmerjih.

Predstojnik lahko z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.«.

Ne glede na prvi odstavek 65. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP) Republika Slovenija kot porok odgovarja banki iz prvega odstavka 2. člena Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (Uradni list RS, št. 36/20 in 49/20 – ZIUZEOP) za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev za kreditne pogodbe iz prvega in drugega odstavka 6. člena tega zakona, v skladu s 65. členom ZIUZEOP.

Prejšnji odstavek se ne uporablja za kreditne pogodbe, sklenjene na podlagi Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 61/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE).

Ne glede na 2. člen Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZIUOOPE) se ukrep iz 100.a člena ZIUZEOP uporablja za izvedbo postopkov, ki so se na podlagi prvega odstavka 100.a člena ZIUZEOP začeli pa ne končali do 31. decembra 2020.

V primeru iz prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe najpozneje do dne 31. decembra 2020 ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, sporočiti, da je zaradi dolgotrajnosti ali drugih upravičenih razlogov začel pa ne končal postopek javnega naročanja iz prvega odstavka 100.a člena ZIUZEOP.

Ne glede na 2. člen ZIUOOPE se ukrep iz 100.a člena ZIUZEOP še nadalje uporablja v primeru, da izvajalec obdelave odpadkov iz 100.a člena ZIUZEOP, katerega je izvajalec javne službe do 31. decembra 2020 izbral v skladu s prvim odstavkom istega člena, prevzame odpadno embalažo od izvajalca javne službe tudi po 31. decembru 2020, ter je bila ta embalaža predmet javnega naročila iz prvega odstavka 100.a člena ZIUZEOP.

Ne glede na 13. člen ZIUOOPE lahko delodajalec posameznemu delavcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, odredi delo s skrajšanim delovnim časom do 30. junija 2021. Vlogo za dodelitev subvencije je v roku iz prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE mogoče vložiti najpozneje do 10. junija 2021.

Ne glede na drugi odstavek 16. člena ZIUOOPE delodajalec vlogi iz prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE, poleg dokazil iz drugega odstavka 16. člena ZIUOOPE, priloži tudi izjavo, za katero kazensko in materialno odgovarja, da je delavcem plačal plačo oziroma nadomestilo plače.

Ne glede na 18. člen ZIUOOPE delodajalec vrne prejeta sredstva tudi, če je v postopku uveljavljanja pravice do subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa predložil lažno izjavo, da je delavcem poravnal plače oziroma nadomestila plače.

Ne glede na 84. člen ZIUOOPE se dijaškim domovom, ki od 1. junija 2020 izvajajo storitve v omejenem obsegu zaradi izvajanja ukrepov za preprečitev širjenja okužb s COVID-19 in teh storitev uporabnikom ne zaračunavajo, do 31. marca 2021 iz proračuna Republike Slovenije krijejo stroški tekočega delovanja, zmanjšani za prejeta javna sredstva in sredstva pridobljena iz naslova interventnih ukrepov. Sredstva se dodelijo, če jih s prihodki od izvajanja dejavnosti ne morejo pokriti sami.

Ne glede na 10. člen Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZZUOOP) se osebo, ki je bila ali bi lahko bila izpostavljena okužbi z virusom SARS-CoV-2, na podlagi objavljene ocene Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ) o epidemiološki situaciji, napoti v karanteno na domu po visoko tveganem stiku z okuženo osebo iz 30. člena tega zakona in karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo iz 12. člena ZZUOOP (v nadaljnjem besedilu: karantena na domu).

Za napotitev v karanteno na domu iz 30. člena tega zakona je pristojen NIJZ, za napotitev v karanteno na domu iz 12. člena ZZUOOP pa je pristojna Policija.

Karantena na domu je ukrep, s katerim NIJZ ali Policija z ustnim navodilom napotita osebo iz prvega odstavka tega člena v samoosamitev na naslovu bivanja z omejitvijo stikov z osebami, ki ne živijo v istem gospodinjstvu. Osebo z navodilom, ki ga pripravi NIJZ, seznanita glede namena in načina izvajanja karantene na domu (v nadaljnjem besedilu: navodilo NIJZ).

Ne glede na prejšnji odstavek se ukrep karantene na domu po visoko tveganem stiku z osebo, okuženo z virusom SARS-CoV-2, upoštevajoč epidemiološko situacijo, lahko izvaja brez ustne napotitve NIJZ v skladu s priporočili NIJZ.

Čas trajanja karantene na domu ne sme biti daljši od najdaljše inkubacijske dobe za nalezljivo bolezen COVID-19, ki jo določi Vlada s sklepom na predlog NIJZ. Čas trajanja karantene na domu se lahko skrajša pod pogoji in na način, kot ga določi Vlada na predlog NIJZ.

Kot dokazilo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva NIJZ oziroma Policija osebi iz prvega odstavka tega člena izroči potrdilo o karanteni na domu (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o karanteni na domu) neposredno ali pa ga posreduje po elektronski ali navadni pošti v 72 urah.

Ukrepi iz tega člena in 30. člena tega zakona veljajo do 31. decembra 2021.

Ne glede na 11. člen ZZUOOP osebo iz prvega odstavka prejšnjega člena, pri kateri se po opravljeni epidemiološki preiskavi ugotovi, da je bila ali bi lahko bila v visoko tveganem stiku z osebo, okuženo z virusom SARS-CoV-2, NIJZ napoti v karanteno na domu.

NIJZ od osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena pridobi naslednje podatke: osebno ime, dan, mesec in leto rojstva, naslov stalnega ali začasnega bivališča in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta, elektronski naslov, če ga oseba ima, osebno ime in elektronski naslov zakonitega zastopnika za mladoletno osebo ter naslov bivanja v času prestajanja karantene na domu.

NIJZ osebo iz prvega odstavka prejšnjega člena z navodilom NIJZ seznani glede načina izvajanja karantene na domu.

Osebi, ki potrebuje dokazilo o karanteni na domu zaradi uveljavljanja pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva, NIJZ izda potrdilo o karanteni na domu, v katerem se navedejo naslednji podatki: osebno ime, EMŠO, naslov bivanja in čas trajanja karantene na domu. Potrdilo, vključno z navodilom NIJZ, se izda na podlagi obrazca, ki ga oseba odda na državnem portalu eUprava. Kadar oseba obrazca ne more oddati, ga lahko v njenem imenu odda njen delodajalec.

Oseba, ki je v karanteni na domu, mora ravnati v skladu z navodilom NIJZ.

V primeru iz četrtega odstavka prejšnjega člena, ko je oseba obveščena o tem, da je bila v visoko tveganem stiku z okuženo osebo, neposredno od okužene osebe ali prek mobilne aplikacije #OstaniZdrav iz 46. člena ZZUOOP, ostane v karanteni na domu brez napotitve NIJZ in brez ustnega navodila iz tretjega odstavka prejšnjega člena. Oseba ostane na naslovu bivanja v času prestajanja karantene na domu z omejitvijo stikov z osebami, ki ne živijo v istem gospodinjstvu. Potrdilo o karanteni na domu lahko oseba pridobi v skladu s četrtim odstavkom tega člena.

NIJZ z namenom obvladovanja in preprečevanja širjenja COVID-19 v elektronski obliki vodi evidenco izdanih potrdil o karanteni na domu, tako da za vsako osebo, ki ji je bilo izdano potrdilo, vodi naslednje podatke: