Odlok o razglasitvi Kostnice v Gorenjem Mokronogu za kulturni spomenik državnega pomena

3821. Odlok o razglasitvi Kostnice v Gorenjem Mokronogu za kulturni spomenik državnega pomena

Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala

O D L O K
o razglasitvi Kostnice v Gorenjem Mokronogu za kulturni spomenik državnega pomena

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:

Gorenji Mokronog – Kostnica (EŠD 153).

Enota ima zaradi kulturnih, in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Valjast romanski volumen, kostnica, v virih imenovana tudi kapela sv. Mihaela, leži v bližini Gorenjega Mokronoga. Čas nastanka sega pred sredino 13. stoletja, verjetno v krog laške stavbarske delavnice. Kostnica je edina ohranjena stavba svoje vrste v osrednji Sloveniji. Predelana v kapelo ostaja tudi za Slovenijo redek tip kapele z rebrasto obočno konstrukcijo.

Spomenik obsega zemljišče, del parcelne številke 1080/3 (del parcele s kostnico in kapelo v nadstropju), k.o. Trebelno. Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu v izvornem merilu 1: 2880 z dne 9. 9. 2003 in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrtov hranita Ministrstvo za kulturo – Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: zavod).