Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3B)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 77-3229/2016, stran 11031 DATUM OBJAVE: 2.12.2016

VELJAVNOST: od 17.12.2016 / UPORABA: od 17.12.2016

RS 77-3229/2016

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 17.12.2016 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 8.3.2025: AKTUALEN.

Uradni list RS, št. 77/16

Časovnica

Na današnji dan, 8.3.2025 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 17.12.2016
    DO nadaljnjega
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
 
 
 
 

3229. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3B)

 
 
 
 
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
 
 

U K A Z 
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3B)

 
 
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 22. novembra 2016.
 
 
Št. 003-02-9/2016-14
 
 
Ljubljana, dne 30. novembra 2016
 
 
Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije
 
 

Z A K O N 
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O INVESTICIJSKIH SKLADIH IN DRUŽBAH ZA UPRAVLJANJE (ZISDU-3B)

 
 

1. člen

 
 
V Zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/15 in 81/15; v nadaljnjem besedilu: ZISDU-3) se v prvem odstavku 2. člena 1. točka spremeni tako, da se glasi:
 
 
»1. Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 302 z dne 17. 11. 2009, str. 32), zadnjič spremenjena z Direktivo 2014/91/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o spremembi Direktive 2009/65/ES o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kar zadeva funkcije depozitarja, plačne politike in sankcije (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 186), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/65/ES);«.
 
 
V drugem odstavku se pika na koncu 4. točke nadomesti s podpičjem in doda nova 5. točka, ki se glasi:
 
 
»5. Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/438 z dne 17. decembra 2015 o dopolnitvi Direktive 2009/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi depozitarjev (UL L št. 78 z dne 24. 3. 2016, str. 11; v nadaljnjem besedilu: Uredba 438/2016/EU).«.
 
 

2. člen

 
 
V drugem odstavku 3. člena se v 1. točki besedilo »kreditna institucija in ožji družinski član« nadomesti z besedilom »banka države članice in banka tretje države«.
 
 
V 2. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
 
 
»Direktiva 2004/39/ES, investicijsko podjetje, borznoposredniška družba, centralna depotna družba, upravljavec organiziranega trga, finančni posrednik, organizirani trg in finančni instrument imajo enak pomen kot v Zakonu o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – uradno prečiščeno besedilo, 78/11, 55/12, 105/12 – ZBan-1J, 63/13 – ZS-K, 30/16 in 44/16 – ZRPPB; v nadaljnjem besedilu: ZTFI);«.
 
 
Na koncu 4. točke se pika nadomesti s podpičjem, za njo pa se doda nova 5. točka, ki se glasi:
 
 
»5. kreditna institucija ima enak pomen kot v Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2016/1014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izjem za trgovce z blagom (UL L št. 171 z dne 29. 6. 2016, str. 153).«.
 
 

3. člen

 
 
V šestem odstavku 5. člena se črta beseda »ne«.
 
 
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
 
 
»(7) Ne glede na določbe zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, se premoženje investicijskega sklada, ki ga nadzira Agencija in ki je organiziran kot ločeno premoženje, v primeru začetka stečajnega postopka nad upravljavcem, šteje za premoženje vlagateljev. Če ta ali drug zakon ne določa, da se v primeru stečaja upravljavca investicijskega sklada, opravi prisilni prenos upravljanja investicijskega sklada, se v stečajnem postopku sredstva takega investicijskega sklada razdelijo med vlagatelje v ta investicijski sklad v skladu s pravili, ki veljajo za odkup ali izplačilo enot investicijskega sklada.«.
 
 

4. člen

 
 
Za drugim odstavkom 19. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
 
 
»(3) Ožji družinski član pomeni osebo, ki je v razmerju do druge osebe:
 
 
-
njen zakonec ali zunajzakonski partner,
 
 
-
otrok ali posvojenec te osebe ali osebe iz prejšnje alineje, ali
 
 
-
oseba, ki ji je dodeljena v skrbništvo.«.
 
 
Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
 
 

5. člen

 
 
Za petim odstavkom 32. člena se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
 
 
»(6) Ne glede na prvi odstavek 40. člena Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (Uradni list RS, št. 32/15; v nadaljnjem besedilu: ZUAIS) Agencija v register iz 39. člena ZUAIS vpiše družbo za upravljanje na podlagi obvestila, da družba za upravljanje opravlja storitve iz četrtega odstavka tega člena. Obvestilo vsebuje podatke iz 5. in 6. točke drugega odstavka 40. člena ZUAIS. Družba za upravljanje obvestilo posreduje v roku 30 dni od začetka upravljanja AIS.«.
 
 

6. člen

 
 
Za šestim odstavkom 33. člena se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
 
 
»(7) Če družba za upravljanje opravlja tudi storitve iz četrtega odstavka 32. člena tega zakona, se v vrednost premoženja v upravljanju iz drugega odstavka tega člena šteje tudi premoženje, ki ga družba za upravljanje upravlja za račun AIS na podlagi zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov.«.
 
 

7. člen

 
 
V 48. členu se naslov spremeni tako, da se glasi: »(obvestila v zvezi s kvalificiranimi deleži)«.
 
 
Doda se nov prvi odstavek, ki se glasi:
 
 
»(1) Če so družbi za upravljanje znane spremembe okoliščin, zaradi katerih se delež posameznega delničarja spremeni tako, da:
 
 
1.
preseže mejo kvalificiranega deleža oziroma se njegov delež zmanjša tako, da ne dosega več kvalificiranega deleža, ali
 
 
2.
preseže zgornjo mejo razpona oziroma pade pod spodnjo mejo razpona kvalificiranega deleža, za katerega je kvalificiranemu imetniku že izdano dovoljenje za kvalificiran delež,
 
 
o tem nemudoma obvesti Agencijo.«.
 
 
Dosedanji prvi do tretji odstavek postanejo drugi do četrti odstavek.
 
 

8. člen

 
 
Za 73. členom se dodajo novi 73.a, 73.b, 73.c in 73.č člen, ki se glasijo:
 
 

»73.a člen

(sistem prejemkov)

 
 
(1)
Družba za upravljanje vzpostavi in izvaja sistem prejemkov, ki vključuje politike in prakse prejemkov, ki so združljive z ustreznim in učinkovitim upravljanjem tveganj ter tako upravljanje tveganj tudi spodbujajo, hkrati pa ne spodbujajo prevzemanja tveganj, ki niso skladna s stopnjo tveganosti investicijskega sklada oziroma pravili upravljanja ali statutom investicijskega sklada ter ne ovirajo družbe za upravljanje pri ravnanju v najboljšem interesu investicijskega sklada.
 
 
(2)
Politike in prakse prejemkov iz prejšnjega odstavka se nanašajo na stalne in variabilne sestavine prejemkov in veljajo za kategorije zaposlenih s posebno naravo dela.
 
 
(3)
Zaposleni s posebno naravo dela so zaposleni, ki s svojimi delovnimi nalogami in dejanji lahko pomembno vplivajo na profil tveganosti družbe za upravljanje oziroma investicijskega sklada, ki ga upravlja, ter obsegajo zlasti naslednje kategorije zaposlenih:
 
 
1.
višje vodstvo,
 
 
2.
zaposlene v notranjih kontrolah,
 
 
3.
neposredne prevzemnike tveganj in
 
 
4.
druge zaposlene, katerih celotni prejemki, vključno s posebnimi pokojninskimi ugodnostmi, so po višini enaki ali višji od prejemkov višjega vodstva ali neposrednih prevzemnikov tveganj.
 
 
(4)
Višje vodstvo iz 1. točke prejšnjega odstavka pomeni osebo oziroma osebe, ki efektivno vodijo poslovanje družbe za upravljanje, in člane uprave ter nadzornega sveta družbe za upravljanje.
 
 
(5)
Neposredni prevzemniki tveganj iz 3. točke tretjega odstavka tega člena so zaposleni, ki imajo posamično ali skupaj kot člani skupine zaradi svoje poklicne dejavnosti ključen vpliv na tveganost družbe za upravljanje oziroma investicijskih skladov, ki jih družba za upravljanje upravlja.
 
 
(6)
Prejemki po tem členu vključujejo vse oblike neposrednih ali posrednih finančnih in nefinančnih plačil ter ugodnosti, do katerih so upravičeni zaposleni s posebno naravo dela na podlagi sklenjenih pogodb z družbo za upravljanje, vključno z diskrecijskimi pokojninskimi ugodnostmi.
 
 
(7)
Politiko prejemkov družbe za upravljanje sprejme nadzorni svet. Nadzorni svet tudi najmanj enkrat letno preveri njeno ustreznost.
 
 
(8)
Za uveljavitev politike prejemkov je odgovorno poslovodstvo družbe za upravljanje.
 
 
(9)
Družba za upravljanje najmanj enkrat letno izvede celovit in neodvisen notranji pregled skladnosti prakse prejemkov s politikami prejemkov družbe za upravljanje.
 
 
(10)
Agencija podrobneje predpiše potrebne lastnosti politike prejemkov.
 
 
(11)
Prejemki, ki se izplačajo zaposlenim iz tretjega odstavka tega člena v družbi za upravljanje, ki se v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 21/10, 8/11 – ORZPPOGD4 in 23/14 – ZDIJZ-C; v nadaljnjem besedilu: ZPPOGD) šteje za družbo za upravljanje v večinski lasti Republike Slovenije ali samoupravne lokalne skupnosti, ne smejo preseči prejemkov, ki jih določa ZPPOGD. Pri izplačilu teh prejemkov se ne uporablja peta alineja prvega odstavka 4. člena ZPPOGD, ki prepoveduje plačila direktorjev z delnicami ali njihovo sodelovanje v delniških shemah.
 
 
(12)
Prejemki, ki se izplačajo zaposlenim iz tretjega odstavka tega člena, se lahko izplačajo tudi z enotami investicijskega sklada.
 
 

73.b člen

(temeljna načela politik prejemkov)

 
 
(1)
Družba za upravljanje pri vzpostavljanju in izvajanju politik prejemkov upošteva naslednja načela:
 
 
1.
politika prejemkov je združljiva s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj in tako upravljanje tveganj tudi spodbuja, pri čemer ne spodbuja izpostavljanja tveganjem, ki niso skladna s stopnjo tveganosti, pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada, ki ga upravlja družba za upravljanje;
 
 
2.
politika prejemkov je v skladu s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in interesi družbe za upravljanje, značilnostmi investicijskih skladov, ki jih upravlja družba za upravljanje, ter interesi vlagateljev v te investicijske sklade in vključuje ukrepe za preprečevanje nasprotja interesov;
 
 
3.
zaposleni v notranjih kontrolah prejemajo prejemke glede na doseganje ciljev, povezanih z njihovimi funkcijami, neodvisno od uspešnosti poslovnih področij, ki jih nadzirajo;
 
 
4.
če je višina prejemka odvisna od uspešnosti, mora ocena uspešnosti temeljiti na kombinaciji ocene uspešnosti posameznika in njegove poslovno-organizacijske enote ali relevantnih investicijskih skladov in z njimi povezanih tveganj in tudi splošnem poslovnem rezultatu družbe za upravljanje, pri čemer se pri oceni uspešnosti posameznika upošteva tako finančna kot nefinančna merila;
 
 
5.
ocena uspešnosti mora odražati uspešnost v večletnem obdobju, katerega dolžina je, upoštevaje naložbena tveganja investicijskega sklada, primerna glede na priporočeno dobo varčevanja v posameznem investicijskem skladu, plačilo sestavin prejemka, vezanih na uspešnost posameznika, pa je porazdeljeno skozi celotno obdobje, na katerega se nanaša ocena uspešnosti;
 
 
6.
zajamčen variabilni prejemek je izjemoma dovoljen samo pri novozaposlenih, in sicer zgolj v prvem letu njihove zaposlitve;
 
 
7.
stalne in variabilne sestavine prejemka morajo biti primerno uravnotežene, pri čemer stalna sestavina predstavlja dovolj visok delež celotnega prejemka posameznika, da je mogoča popolna prilagodljivost variabilne sestavine prejemka, vključujoč določitev prejemka brez variabilne sestavine;
 
 
8.
plačila zaposlenemu v zvezi s predčasno prekinitvijo pogodbe o zaposlitvi morajo odražati njegovo uspešnost skozi čas in ne smejo nagrajevati posameznikovih neuspehov;
 
 
9.
ocenjevanje uspešnosti, na podlagi katere se izračunajo variabilne sestavine prejemka ali celotna masa variabilnih sestavin prejemka, upošteva vse vrste trenutnih in prihodnjih tveganj ter predstavlja podlago za morebitno prilagoditev variabilnega prejemka tveganjem;
 
 
10.
upoštevaje obliko investicijskega sklada in njegova pravila upravljanja ali statut mora biti znaten delež, v vsakem primeru pa najmanj 50 odstotkov variabilne sestavine prejemka vsakega posameznika, sestavljen iz enot investicijskega sklada oziroma enakovrednih lastniških deležev ali na deleže vezanih instrumentov ali enakovrednih negotovinskih instrumentov; navedeni pogoj ne velja, če premoženje investicijskih skladov, ki jih upravlja družba za upravljanje, znaša manj kot 50 odstotkov skupnega premoženja v upravljanju družbe za upravljanje;
 
 
11.
znaten delež, v vsakem primeru najmanj 40 odstotkov variabilne sestavine prejemka vsakega posameznika, mora biti odložen za obdobje, ki je primerno glede na priporočeno dobo varčevanja v posameznem investicijskem skladu, upoštevajoč značilnosti in velikost tveganj investicijskega sklada; to obdobje ne sme biti krajše od treh let, višina odloženega dela variabilnega prejemka pa se izračuna in zagotovi v skladu z načelom sorazmernosti; če je variabilna sestavina prejemka posameznika še posebej visoka, mora biti odloženih najmanj 60 odstotkov variabilne sestavine prejemka;
 
 
12.
variabilni prejemki, vključno z odloženim deležem iz prejšnje točke, se izplačajo ali dospejo v plačilo le, če je to vzdržno glede na finančno stanje družbe za upravljanje kot celote in upravičeno glede na uspešnost poslovne enote, investicijskih skladov in posameznika; če je finančno stanje družbe za upravljanje slabo oziroma ta posluje z izgubo ali relevantni investicijski sklad posluje slabše od pričakovanj, družba za upravljanje izvede naknadno prilagoditev variabilnega dela prejemkov tveganjem in uspešnosti ter občutno zniža skupne variabilne prejemke, kar izvede tako z znižanjem tekočih izplačil variabilnih prejemkov kot z znižanjem že izplačanih variabilnih prejemkov z uporabo malusov in dogovorov o vračilu prejemkov;
 
 
13.
politika družbe za upravljanje v zvezi z upokojevanjem zaposlenih mora biti usklajena s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in dolgoročnimi interesi družbe za upravljanje ter poslovanjem investicijskih skladov, ki jih upravlja; če zaposleni prekine delovno razmerje z družbo za upravljanje pred upokojitvijo, se izplačilo pokojninskih ugodnosti odloži za pet let, šteto od dneva prekinitve delovnega razmerja, pokojninske ugodnosti pa se v tem času hranijo v obliki instrumentov iz 10. točke tega odstavka; pokojninske ugodnosti se lahko izplačajo samo v obliki instrumentov iz 10. točke tega odstavka, z obdobjem zadržanja pet let, šteto od dneva upokojitve;
 
 
14.
vsak zaposleni s posebno naravo dela se zaveže, da zase ne bo uporabljal strategij varovanja pred tveganji ali se zavaroval v zvezi s prejemki in odgovornostjo z namenom poseganja v učinke prilagoditve njegovega variabilnega prejemka tveganjem;
 
 
15.
variabilni prejemki ne smejo biti izplačani na način, ki bi omogočal izogibanje pogojem, ki jih v zvezi z variabilnimi prejemki določa ta zakon.
 
 
(2)
Družba za upravljanje upošteva načela iz prejšnjega odstavka na način in v obsegu, ki ustreza njeni velikosti, notranji organiziranosti ter lastnostim, obsegu in zapletenosti dejavnosti, ki jih opravlja.
 
 

73.c člen

(komisija za prejemke)

 
 
(1)
Pomembna družba za upravljanje mora vzpostaviti komisijo za prejemke.
 
 
(2)
Agencija opredeli pomembno družbo za upravljanje na podlagi tega zakona. Agencija opredeli podrobnejša merila za določitev pomembne družbe za upravljanje iz prejšnjega stavka, pri čemer upošteva:
 
 
1.
velikost družbe za upravljanje ali velikosti investicijskih skladov, ki jih upravlja,
 
 
2.
lastnosti notranje organizacije in
 
 
3.
vrste, obseg in kompleksnost poslov, ki jih opravlja.
 
 
(3)
Komisija iz prvega odstavka tega člena ima predsednika in najmanj dva člana. Vsi člani komisije za prejemke so imenovani izmed članov nadzornega sveta družbe za upravljanje. Eden izmed članov komisije za prejemke je, če je v družbi imenovan, tudi predstavnik delavcev v nadzornem svetu.
 
 
(4)
Komisija za prejemke je posvetovalno telo nadzornega sveta ter izvaja naslednje naloge:
 
 
1.
podaja strokovne in neodvisne ocene politik prejemkov in njihove uporabe v praksi ter v zvezi s tem daje pobude za izboljšanje upravljanja tveganj družbe za upravljanje;
 
 
2.
pripravlja predloge odločitev nadzornega sveta v zvezi s prejemki, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganje in upravljanje tveganj družbe za upravljanje ali posameznih investicijskih skladov;
 
 
3.
nadzoruje prejemke višjega vodstva, ki opravlja funkcije upravljanja tveganj in zagotavljanja skladnosti poslovanja družbe za upravljanje.
 
 
(5)
Pri pripravi odločitev iz prejšnjega odstavka komisija za prejemke upošteva dolgoročne interese imetnikov enot investicijskih skladov v upravljanju družbe za upravljanje, drugih zainteresiranih strani in javni interes.
 
 

73.č člen

(vzpostavitev sistema obveščanja o kršitvah)

 
 
(1)
Družba za upravljanje vzpostavi sistem obveščanja o kršitvah v družbi za upravljanje, ki omogoča zaposlenim v družbi za upravljanje, da prek neodvisnih in samostojnih poročevalskih linij interno poročajo o kršitvah predpisov in internih aktov družbe za upravljanje. Družba za upravljanje lahko za ta namen uporabi tudi sisteme, ki so vzpostavljeni v družbi za upravljanje v okviru neodvisnega organiziranega delovanja zaposlenih v družbi za upravljanje, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena.
 
 
(2)
Sistem iz prejšnjega odstavka mora omogočati enostaven in lahko dostopen način posredovanja prijav zaposlenih ter vključevati jasno opredeljene postopke za sprejem in obravnavo prijav, vključno s poročanjem o ugotovitvah v zvezi s prejetimi prijavami in izvedenih aktivnostih.
 
 
(3)
Družba za upravljanje lahko ob upoštevanju določb zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, pri obravnavi prijav iz prvega odstavka tega člena, vključno s poročanjem o ugotovitvah v zvezi s prejetimi prijavami in izvedenih aktivnostih, obdeluje osebne podatke osebe, ki je podala prijavo, in osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev. Družba za upravljanje zagotovi, da se vsi podatki o osebah, ki so podale prijavo iz prvega odstavka tega člena, obravnavajo kot zaupni in teh podatkov ne sme razkriti brez soglasja oseb, ki so podale prijavo, razen kadar je razkritje identitete prijavitelja v skladu z zakonom nujna za izvedbo kazenskega postopka ali nadaljnjih sodnih postopkov.
 
 
(4)
Družba za upravljanje zagotovi ukrepe, s katerimi se preprečijo povračilni ukrepi, diskriminacija ali druge oblike neenake obravnave zaposlenih v družbi za upravljanje, ki so podali prijavo iz prvega odstavka tega člena, in ukrepe, s katerimi se odpravijo posledice povračilnih ukrepov, če je do neprimerne obravnave že prišlo.«.
 
 

9. člen

 
 
V drugem odstavku 75. člena se beseda »upravljavlja« nadomesti z besedo »upravlja«.
 
 

10. člen

 
 
V prvem odstavku 116. člena se beseda »predpisi« nadomesti z besedama »pravili ravnanja«.
 
 

11. člen

 
 
V prvem odstavku 121. člena se beseda »predpisi« nadomesti z besedama »pravili ravnanja«.
 
 

12. člen

 
 
V naslovu pododdelka 4.1.3. se črta beseda »odprtih«.
 
 

13. člen

 
 
V petem odstavku 159. člena se za besedo »naložbe« dodata besedi »in sredstva«.
 
 

14. člen

 
 
V 161. členu se za besedo »naložba« dodata besedi »ali sredstvo«.
 
 

15. člen

 
 
V drugem odstavku 162. člena se v tretji alineji črta besedilo »če je njihov izdajatelj Republika Slovenija oziroma Banka Slovenije,«.
 
 
V četrtem odstavku se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Ne glede na 2. točko prvega odstavka tega člena lahko družba za upravljanje sklepa s skrbnikom denarne depozite, posle nakupa ali prodaje enot drugih investicijskih skladov, posle, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga oziroma izvedeni finančni instrumenti v postopku njihovega odkupa ali njihove prve prodaje kot jo opredeljuje ZTFI, če je njihov izdajatelj skrbnik pod pogojem, da:«.
 
 

16. člen

 
 
V 164. členu se naslov spremeni tako, da se glasi: »(splošne določbe)«.
 
 
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
 
 
»(4) Ne glede na določbe zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, se premoženje investicijskega sklada, ki je zaupano v hrambo skrbniku, v primeru začetka stečajnega postopka nad skrbnikom oziroma drugo osebo, na katero je bilo preneseno opravljanje posameznih skrbniških storitev na podlagi 172. člena tega zakona, izloči iz premoženja skrbnika oziroma druge osebe, na katero je bilo preneseno opravljanje posameznih skrbniških storitev na podlagi 172. člena tega zakona in ni na voljo za poplačilo drugih upnikov.«.
 
 

17. člen

 
 
Besedilo 165. člena se spremeni tako, da se glasi:
 
 
»(1) Skrbnik na podlagi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev iz 173. člena tega zakona za račun investicijskega sklada:
 
 
1.
hrani sredstva investicijskega sklada v skladu s 180. členom tega zakona;
 
 
2.
spremlja denarne tokove investicijskega sklada;
 
 
3.
zagotovi, da prodaja, izdaja, odkup, izplačilo in začasna oziroma delna zaustavitev ponovnega nakupa ali odkupa enot investicijskega sklada potekajo v skladu z določbami tega zakona in pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada;
 
 
4.
zagotovi, da se vrednost sredstev na enoto premoženja investicijskega sklada izračunava v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada;
 
 
5.
izpolnjuje navodila družbe za upravljanje, razen če so v nasprotju s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada;
 
 
6.
zagotavlja, da se plačila iz poslov s premoženjem investicijskega sklada izvedejo v običajnih poslovnih rokih;
 
 
7.
zagotovi, da se prihodek investicijskega sklada uporabi v skladu s tem zakonom oziroma predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, kot tudi v skladu s pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada.
 
 
(2)
Pri opravljanju skrbniških storitev iz prejšnjega odstavka skrbnik upošteva 3. do 14. člen Uredbe 438/2016/EU.«.
 
 

18. člen

 
 
Prvi odstavek 166. člena se spremeni tako, da se glasi:
 
 
»(1) Skrbniške storitve iz prejšnjega člena lahko opravlja:
 
 
1.
banka, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev;
 
 
2.
banka države članice, ki ima dovoljenje pristojnega organa države članice in podružnico v Republiki Sloveniji.«.
 
 
Drugi odstavek se črta.
 
 
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se za besedo »banki« doda besedilo »iz 1. točke prejšnjega odstavka«.
 
 
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
 
 

19. člen

 
 
V 167. členu se v naslovu črta besedilo »evidenca kršitev in«.

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window