Nalaganje dokumenta...
Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 32-1317/1994, stran 2045 DATUM OBJAVE: 10.6.1994
VELJAVNOST: od 25.6.1994 do 25.3.2011 / UPORABA: od 25.6.1994 do 25.3.2011
RS 32-1317/1994
Verzija
6 / 6
Čistopis se uporablja od 26.3.2011 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 22.2.2026: NEAKTUALEN.
1317. Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o detektivski dejavnosti
o razglasitvi zakona o detektivski dejavnosti
Razglašam zakon o detektivski dejavnosti, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. maja 1994.
Št. 012-01/94-62
Ljubljana, dne 4. junija 1994.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O DETEKTIVSKI DEJAVNOSTI
O DETEKTIVSKI DEJAVNOSTI
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja detektivsko dejavnost in določa pogoje za njeno opravljanje.
2. člen
Detektivsko dejavnost opravljajo detektivi kot svoboden poklic. Detektiv lahko opravlja svoj poklic individualno ali v detektivski družbi v skladu z določbami tega zakona.
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na detektive kot posameznika, veljajo tudi za detektivsko družbo, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
3. člen
Detektivska dejavnost po tem zakonu je zbiranje in posredovanje informacij, pridobljenih v skladu s pravicami, ki jih detektivom daje ta zakon.
II. ZBORNICA
4. člen
Detektivi z območja Republike Slovenije se obvezno združujejo v Detektivsko zbornico Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica).
5. člen
Zbornica opravlja naslednje naloge:
1.
daje in odvzema licenco detektiva;
2.
v soglasju z ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve določi program detektivskega izpita, in način opravljanja detektivskega izpita iz 8. člena tega zakona;
3.
odloča o priznavanju poklicnih kvalifikacij v skladu s predpisi, ki urejajo postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije (v nadaljnjem besedilu: osebe iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije).
Zbornica opravlja tudi naslednje naloge:
1.
spremlja in obravnava delo članov;
2.
sprejema kodeks poklicne etike in ukrepe ob njegovem kršenju;
3.
vodi evidence detektivov;
4.
opravlja druge naloge, določene s statutom in predpisi državnih organov;
5.
opravlja nadzor nad delom članov;
6.
določi obrazec izkaznice iz 14. člena.
Naloge iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena opravlja zbornica kot javno pooblastilo.
O podelitvi oziroma odvzemu licence iz prvega odstavka tega člena odloča zbornica v upravnem postopku.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ima prosilec za izdajo licence detektiva oziroma detektiv, pravico pritožbe. O pritožbi zoper odločbo odloči ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v 30 dneh.
Odločbo, izdano v postopku podelitve oziroma odvzema licence, pošlje zbornica v 15 dneh od njene izdaje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.
6. člen
Zbornica zagotavlja sredstva za izvajanje javnih pooblastil in drugih svojih nalog iz:
-
članarine;
-
opravljanja drugih nalog, določenih s statutom.
Osnovo, višino in način plačevanja članarine določi zbornica s statutom.
7. člen
Zbornica je pravna oseba.
Zbornica sprejme svoj statut, s katerim določi svojo organizacijo, organe in njihove pristojnosti.
K statutu zbornice v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil, daje soglasje Vlada Republike Slovenije.
III. OPRAVLJANJE DETEKTIVSKE DEJAVNOSTI
8. člen
Detektiv sme pridobivati informacije na podlagi pisne pogodbe o opravljanju detektivske storitve za stranko in njenega pisnega pooblastila, iz katerega je razvidno področje zbiranja informacij iz 9. člena tega zakona, namen zbiranja informacij in obseg danega pooblastila. Za opravljanje detektivske dejavnosti mora imeti licenco, ki mu jo lahko izda zbornica na njegovo prošnjo, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
da je državljan države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije;
2.
da ima končano višjo ali visoko šolo in opravljen detektivski izpit;
3.
da ni pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;
4.
da v zadnjih štirih letih ni opravljal nalog pooblaščenih uradnih oseb Ministrstva za notranje zadeve ali obveščevalno-varnostnih služb.
5.
da je vreden zaupanja za opravljanje detektivske dejavnosti.
Detektivski izpit iz 2. točke prejšnjega odstavka se opravi pred komisijo, sestavljeno iz:
-
dveh predstavnikov zbornice,
-
dveh predstavnikov Ministrstva za notranje zadeve.
Pogoja iz 6. točke prvega odstavka tega člena ne izpolnjuje, kdor je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje detektivske dejavnosti.
Če zoper prosilca za pridobitev licence zasebnega detektiva teče kazenski postopek zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, se odločitev o tem, ali prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev licence, odloži do pravnomočnosti odločbe v tem postopku.
9. člen
Detektiv sme pridobivati informacije neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo, lahko pa tudi od drugih oseb, ki imajo podatke in so jih pripravljene dati prostovoljno, in iz sredstev javnega obveščanja in sicer izključno:
-
o osebah, ki so pogrešane ali skrite, o dolžnikih, o avtorjih anonimnih pisem in o povzročiteljih materialnih in nematerialnih škod;
-
o predmetih, ki so ukradeni ali izgubljeni;
-
o dokaznem gradivu, potrebnem za zavarovanje ali dokazovanje pravic in upravičenj stranke pred pravosodnimi in drugimi organi oziroma organizacijami, ki v postopkih odločajo o teh pravicah;
-
o zvestobi delavcev pri izvajanju konkurenčne klavzule;
-
o podatkih o uspešnosti in poslovnosti pravnih oseb.
-
o kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na zasebno tožbo ter o njihovih storilcih;
-
o zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabah uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela ter o drugih disciplinskih kršitvah in kršilcih;
-
o kandidatih za zaposlitev, v okviru vsebine pisnega soglasja kandidata za zaposlitev.
Pri pridobivanju informacij iz prejšnjega odstavka je detektiv dolžan osebo predhodno opozoriti, da podatke daje prostovoljno.
Detektiv lahko za fizične in pravne osebe opravlja tudi svetovalne naloge na področju preprečevanja kaznivih dejanj ter drugih škodljivih dejanj.
10. člen
Na podlagi dokazila o tem, da je prevzel konkretno nalogo, za izpolnitev katere potrebuje podatke iz evidenc, je upravljalec zbirke podatkov dolžan detektivu posredovati podatke iz:
-
evidence registriranih vozil: registrsko označbo, podatke o lastniku in podatke o vozilu;
-
registra stalnega prebivalstva ali centralnega registra prebivalstva: podatke o stalnem in začasnih prebivališčih;
-
evidence zavarovancev: podatke o zaposlitvi (delodajalec, delovno mesto);
-
slovenskega ladijskega registra in registra zrakoplovov – podatke o plovilih in lastnikih.
Detektiv ima pravico vpogleda v sodne in upravne spise v primerih, ko ima po zakonu to pravico stranka, ki ga je pooblastila.
Za pridobitev podatkov po tem členu ni potrebno, da je oseba, na katero se podatki nanašajo, predhodno seznanjena s tem, da se bodo podatki o njej pridobili po določbah tega člena. Za dokazilo iz prvega odstavka tega člena se šteje sklenjena pogodba med detektivom in stranko in pisno pooblastilo iz prvega odstavka 8. člena tega zakona.
11. člen
Detektiv je pri zavarovanju in posredovanju podatkov, ki jih je dobil na podlagi 9. in 10. člena tega zakona, dolžan ravnati v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje predpiše obseg in način zavarovanja osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka pri detektivu.
12. člen
Detektiv je v zadevah, ki jih opravlja oziroma ki so mu bile zaupane, zavezan k molčečnosti.
Informacije in podatki iz 9. in 10. člena tega zakona, ki jih je detektiv zbral za stranko, se štejejo za poslovno tajnost in se ne smejo posredovati tretjim osebam. Detektiv jih je dolžan varovati kot poslovno tajnost tudi po opravljeni detektivski storitvi za stranko.
V primeru, ko pri svojem delu pride do podatka o storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, je detektiv dolžan podati ovadbo pristojnemu organu.