Odlok o razglasitvi Območja gradu in gradu Bizeljsko za kulturni spomenik državnega pomena

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 81-3805/1999, stran 12520 DATUM OBJAVE: 5.10.1999

VELJAVNOST: od 6.10.1999 / UPORABA: od 6.10.1999

RS 81-3805/1999

Verzija 3 / 3

Čistopis se uporablja od 1.3.2008 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 21.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 21.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.3.2008
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
3805. Odlok o razglasitvi Območja gradu in gradu Bizeljsko za kulturni spomenik državnega pomena
Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79 člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K
o razglasitvi Območja gradu in gradu Bizeljsko za kulturni spomenik državnega pomena

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasita enoti dediščine:

-

Bizeljska vas – Območje gradu Bizeljsko (EŠD 11169),

-

Bizeljska vas – Grad Bizeljsko (EŠD 18).
Enota dediščine Bizeljska vas – Grad Bizeljsko stoji znotraj enote dediščine Bizeljska vas – Območje gradu Bizeljsko.
Enoti imata zaradi kulturnih, arheoloških, krajinskih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato ju razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika, umetnostnega spomenika in kulturne krajine.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Območje gradu Bizeljsko, ki obsega poleg gradu še gospodarska poslopja in vrt, ima poleg kulturnozgodovinske pričevalnosti tudi pomembno ambientalno vrednost, tako v oblikovanju ožjega grajskega območja, kot tudi širšega prostorskega poudarka, saj je viden iz večjega dela Bizeljskih goric.
Grad Bizeljsko je osrednja prostorska dominanta Bizeljskega. V osnovi je srednjeveška utrdba, ki je bila v času renesanse predelana v rezidenčno bivališče. V baroku je bila sezidana kapela, grad je dobil bogato štukaturno okrasje.

3