Pravilnik o letenju letal

186. Pravilnik o letenju letal

Na podlagi 331. člena zakona o zračni plovbi (»Uradni list SFRJ«, št. 23/78) izdaja predsednik Zveznega komiteja za promet in zveze

PRAVILNIK
O LETENJU LETAL

I. TEMELJNE DOLOČBE

16. člen

Posamezni, v tem pravilniku uporabljeni izrazi, imajo tale pomen;

1)

razdalja med letali je zagotavljanje predpisane vodoravne in navpične oddaljenosti dveh letal;

2)

pozicija letala je lega oziroma mesto, kjer je letalo glede na zemljo;

3)

smer ali maršruta je tirnica gibanja letala glede na zemljo, ki je označena z maršrutnimi točkami in zemeljskimi orientirji;

4)

letališki krog je določena tirnica, po kateri mora leteti letalo, kadar je v neposredni bližini letališča;

5)

smer leta ali kurz je smer gibanja letala, določena s kotom med severom (pravim, magnetnim ali kompasnim) in podaljšano osjo letala;

6)

nivo leta je višina leta letala, ki jo kaže višinomer, nastavljen na standardni atmosferski tlak (QNE);

7)

točka javljanja je določena točka, nad katero javlja vodja letala njegovo pozicijo pristojni službi za kontrolo letenja;

8)

minimalna varna višina je minimalna višina leta za varen prelet ovir na zemlji;

9)

prehodna absolutna višina je višina leta za varen prelet ovir v letališki coni, ki jo kaže višinomer letala, nastavljen na tlak, zveden na srednji nadmorski nivo (QNH);

10)

dejanska hitrost je hitrost letala glede na zrak okrog njega (TAS);

11)

indicirana hitrost je hitrost letala, ki jo kaže brzinomer (IAS);

12)

minimalna varna hitrost je hitrost letala, pod katero prihaja do izgube njegovega vzgona;

13)

radarsko vodenje ali vektoriranje je uporaba radarskih podatkov za določanje kurza, hitrosti in višine pri vodenju letala;

14)

program letenja je obrazec s podatki o vseh načrtovanih letih v določenem času;

15)

pristojna služba za kontrolo letenja je služba, ki kontrolira letenje in vodi letala v delu jugoslovanskega zračnega prostora, za katerega je pristojna;

16)

prostor za vizualno manevriranje (Circling) je zračni prostor za podaljšani postopek instrumentalnega priletanja z vizualnim kroženjem okoli letališča pred pristajanjem.

Pomen posameznih kratic, ki se uporabljajo v zračni plovbi, se objavlja v zborniku.

II. SKUPNE DOLOČBE O LETENJU, LETALU IN PREDNOSTI

2. Določbe o letalu

34. člen

Če letalo nima kabine pod tlakom, mora imeti za let na višini nad 3.800 metrov (12.500 čevljev) ustrezno opremo in določeno količino kisika v skladu s tehničnimi pogoji za njegovo sposobnost za plovbo.

Letalu iz prvega odstavka tega člena ni dovoljeno leteti:

1)

na višinah med 3.800 in 4.250 metrov (12.500 in 14.000 čevljev), če za člane posadke, ki krmilijo letalo, ni rezervnega kisika za let na omenjenih višinah vsaj za 40 minut;

2)

na Višinah med 4.250 in 4.550 metrov (14.000 in 15.000 čevljev), če za člane posadke, ki krmilijo letalo, ni rezervnega kisika za ves čas leta;

3)

na višinah nad 4.550 metrov (15.000 čevljev), če ni za vse, ki so vkrcani na letalu, rezervnega kisika za ves čas leta.

35. člen

Če ima letalo kabino pod tlakom, mora imeti med letom ustrezno opremo in določeno količino kisika za primer dekompresije kabine v skladu s tehničnimi pogoji za sposobnost letala za plovbo.

Jugoslovansko letalo iz prvega odstavka tega člena ne sme leteti:

1)

na višinah nad nivojem leta 250, če nima poleg rezerve kisika iz drugega odstavka 34. člena tega pravilnika še dopolnilno količino kisika za vsako vkrcano osebo za deset minut za primer dekompresije kabine v fazi spuščanja letala;

2)

na višinah nad nivojem leta 350, če nima noben pilot, ki krmili letalo, na obrazu maske za kisik ali če mu maska ni na dosegu roke, da si jo lahko dene na obraz z eno roko v 5 sekundah.

Če na jugoslovanskem letalu, ki leti na višinah nad nivojem leta 250. za njegovo krmiljenje pa sta določena dva pilota, en pilot zapusti pilotski sedež, mora imeti drugi pilot, masko za kisik na obrazu in jo sme sneti šele, ko se vrne odsotni pilot.

Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena smejo letala, katerih homologacija je bila opravljena ali priznana pred uveljavitvijo tega pravilnika in so kot taka vpisana v register civilnih letal Socialistične federativne republike Jugoslavije leteti, tudi če ne izpolnjujejo pogojev, predpisanih v navedenih odstavkih.

39. člen

Letalo prometne kategorije, ki ima najmanj 4 batne ali 3 reaktivne motorje, med katerimi eden ne deluje, sme preleteti do letališča, kjer bo motor popravljen ali zamenjan, ko dobi dovoljenje pristojnega organa.

Pred začetkom leta mora vodja letala preveriti, ali je letalo tehnično brezhibno za let po letalskem priročniku letala in mora seznaniti njegovo posadko s postopki, ki so predpisani za zadevni let.

Letalo mora vzleteti s suhe steze za vzletanje in pristajanje v pogojih meteorološke vidljivosti (VMC) na letališču vzletanja in pristajanja. Smer leta letala pri dviganju ne sme biti nad gosto naseljenim krajem.

40. člen

Če letalo nima spričevala o sposobnosti za plovbo zato, ker ne izpolnjuje v celoti tehničnih pogojev za sposobnost za plovbo ali ker je prišlo na njem do okvare, mu pristojen organ lahko da dovoljenje za prelet.

Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena je dovoljeno izdati, če je letalo v tolikšni meri sposobno za plovbo, da ne bo ogrozilo varnosti lastnega leta in leta drugih letal, in sicer:

1)

če mora letalo preleteti na določeno letališče, na katerem ga bodo popravili, zamenjali dele ali opravili kaj drugega v zvezi z njegovim tehničnim vzdrževanjem;

2)

če mora na novo izdelano ali popravljeno letalo preleteti na določeno letališče, na katerem bodo izvedeni poskusni leti ter preverjene njegove tehnične in druge sposobnosti;

3)

če je treba letalo evakuirati s terena, ki je ogrožen zaradi večjih elementarnih nesreč (povodenj, požar, drsenje tal ipd).

41. člen

V dovoljenju za let letala iz 39. in 40. člena tega pravilnika se napišejo omejitve glede njegove uporabe (36. člen). Če je to potrebno, se lahko dajo skupaj z dovoljenjem za let tudi ustrezna navodila za vzletanje, letenje in pristajanje letala.

V letalu iz prvega odstavka tega člena ne sme biti potnikov, posadka in druge uradne osebe, predvidene za določena dela v zvezi z njegovim letom, pa morajo s svojim podpisom potrditi, da so seznanjeni z značajem leta.

3. Prednost

44. člen

Letalo na lasten pogon se sme gibati po zemlji, po stezah za vožnjo, pristaniški ploščadi in prostoru za parkiranje letal, če je tehnično brezhibno, če ga krmili oseba, ki ima pravico voziti letala, in če je bilo za vožnjo dobljeno soglasje pristojne službe za kontrolo letenja oziroma vodje letenja.

46. člen

Zaporedje pri vzletanju letal določa pristojna služba za kontrolo letenja odvisno od vrste, kategorije in namena letala ter od namena leta.

Pri določanju zaporedja za vzletanje letal mora pristojna služba za kontrolo letenja paziti na zaporedje vzletanja letal iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.

S civilnega letališča vzletajo letala po naslednjem zaporedju:

1.

letalo, v katerem je kakšen bolnik ali ranjenec, ki mu je nujno potrebna zdravniška pomoč;

2.

letalo prve pomoči, kadar leti na, tako pomoč;

3.

letalo, ki sodeluje pri akciji iskanja in reševanja;

4.

posebno letalo, s katerim se vozijo visoki državniki;

5.

letalo v javnem prevozu v zračnem prometu;

6.

druga letala.

Za vzletanje na mešanih letališčih velja naslednje zaporedje:

1.

dežurno vojaško letalo, ki je v stanju pripravljenosti ;

2.

letala iz točk 1 do 4 tretjega odstavka tega člena;

3.

večja skupina vojaških letal (oddelek, itd.);

4.

letalo iz 5. točke, tretjega odstavka tega člena;

5.

vojaška letala, posamično ali v paru;

6.

vojaško transportno letalo;

7.

druga vojaška in civilna letala.

III. PRIPRAVA ZA LETENJE

1. Skupne določbe o pripravi

55. člen

Vodja letala mora pred vzletom letalo in njegovo posadko pripraviti, mora se prepričati, ali sta posadka in letalo sposobna za varno letenje ter v knjigi vzdrževanja letala s svojim podpisom potrditi brezhibnost letala, njegovih priprav in opreme.

Vodja letala ne sme začeti z letom, preden ne ugotovi, da je za let dobljeno dovoljenje oziroma da je potrjen načrt leta.

56. člen

Za posamezna dejanja v zvezi s pripravo za letenje lahko vodja letala pooblasti drugega člana posadke, ki ima dovoljenje za opravljanje takih del, vendar ga to ne odvezuje odgovornosti za izvedbo priprave za zadevni let.

2. Priprava letala

57. člen

Letalo mora tehnično pripraviti za let tehnična služba ali oseba, ki jo določi imetnik pravice razpolaganja, lastnik letala oziroma uporabnik letala v skladu s predpisi o tehničnem vzdrževanju letal.

Ne glede na prvi odstavek tega člena za letalo, ki se uporablja izven javnega prevoza v zračnem prometu, ni potrebna tehnična priprava pred vsakim letom, če ostane pilot član posadke tudi v naslednjem letu, če ni minilo od konca prejšnjega leta 24 ur in če v prejšnjem letu niso bile opažene hibe na letalu, ki utegnejo vplivati na varnost leta.

58. člen

Vodja letala mora preveriti, ali je bila opravljena tehnična priprava letala za let (prvi odstavek 57. člena), ali so v knjigo vzdrževanja letala vpisani podatki o delih, opravljenih na njem med pripravo, ali so bile odpravljene hibe, opažene med prejšnjim letenjem, in ali je pooblaščena oseba s svojim podpisom potrdila izvedbo del.

Če vodja letala ugotovi, da letalo tehnično ni pripravljeno za let oziroma da hibe na letalu, vpisane v operativnem dnevniku letala, ki utegnejo ogroziti njegov varen let, niso odpravljene, ne sme začeti z letom.

Če ni odstranjena ista hiba, ki je bila opažena pri zadnjih treh letih in vpisana v operativni dnevnik letala, mora vodja letala o tem napisati pripombo v knjigi vzdrževanja in obvestiti organ, ki je pooblaščen za kontrolo del, pomembnih za varnost zračne plovbe, določen s samoupravnim splošnim aktom organizacije združenega dela ali druge organizacije v skladu z 12. členom zakona o zračni plovbi.

59. člen

Vodja letala ne sme začeti z letom, če letalo nima minimalne opreme, ki je predpisana za zadevno kategorijo letal v skladu z namenom in režimom leta letala.

60. člen

Pravilnik o letenju letal

Časovnica