Zakon o prevoznih pogodbah v železniškem prometu (ZPPŽP)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 61-2750/2000, stran 7677 DATUM OBJAVE: 6.7.2000

VELJAVNOST: od 21.7.2000 / UPORABA: od 21.7.2000

RS 61-2750/2000

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 14.2.2023 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 14.2.2023
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
2750. Zakon o prevoznih pogodbah v železniškem prometu (ZPPŽP)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi zakona o prevoznih pogodbah v železniškem prometu (ZPPŽP)
Razglašam zakon o prevoznih pogodbah v železniškem prometu (ZPPŽP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 21. junija 2000.
Št. 001-22-116/00
Ljubljana, dne 29. junija 2000.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O PREVOZNIH POGODBAH V ŽELEZNIŠKEM PROMETU (ZPPŽP)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(področje uporabe)
Ta zakon ureja razmerja, nastala s pogodbo o prevozu potnikov, prtljage in blaga v javnem železniškem prevozu v Republiki Sloveniji ter v mednarodnem železniškem prevozu, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno.

2. člen

(pogoji za prevoz)

(1)

Prevozi v železniškem prometu se izvajajo po pogojih, ki jih določa ta zakon in skladno z njim sprejeta tarifa prevoznika.

(2)

Prevoznik lahko sklene s posameznim uporabnikom prevoza posebne sporazume o znižanju prevoznine in o drugih olajšavah v obsegu, kot jih priznava drugim uporabnikom prevoza v enakem položaju.

3. člen

(tarifa)

(1)

Prevoznik sprejme tarifo, ki določa splošne prevozne pogoje za prevoz potnikov in blaga ter osnove za obračun prevoznine in stroškov prevoza.

(2)

Tarifa lahko določa drugačne prevozne pogoje kot ta zakon le, če zakon to dovoljuje.

(3)

Prevoznik mora tarifo na običajen način javno objaviti. K tarifi za prevoz potnikov mora prevoznik pred objavo pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za javni potniški promet v notranjem in čezmejnem prometu.

(4)

Spremembe in dopolnitve tarife, s katerimi se za uporabnike prevoza otežujejo prevozni pogoji, se ne smejo uporabljati pred pretekom 8 dni od dneva objave.

(5)

Prevoznik mora dati vsaki osebi na njeno zahtevo na vpogled tarifo na vsaki postaji, ki je odprta za prevoz potnikov in blaga.

4. člen

(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

-

prevoznik je javno podjetje, ki ga na podlagi zakona ustanovi Vlada Republike Slovenije ali druga pravna oseba, ki opravlja prevozne storitve v javnem železniškem prevozu;

-

uporabnik prevoza je oseba, ki na podlagi pogodbe pridobi določene pravice in prevzame določene obveznosti;

-

potnik je oseba, ki ima na podlagi pogodbe pravico do prevoza;

-

naročnik prevoza je oseba, ki s prevoznikom sklene pogodbo o prevozu v svojem imenu za drugega;

-

pošiljatelj je oseba, ki preda blago za prevoz in sklene s prevoznikom pogodbo;

-

prejemnik je oseba, ki je pooblaščena na namembni postaji odkupiti tovorni list in prevzeti blago, predano za prevoz;

-

upravičenec je oseba, ki ima na podlagi pogodbe pravico kaj zahtevati od prevoznika;

-

pošiljka je blago, ki se preda za prevoz z eno samo prevozno listino (tovorni list; prtljažnica);

-

mednarodni železniški prevoz je železniški prevoz potnikov, prtljage in blaga iz tujine v Republiko Slovenijo oziroma iz Republike Slovenije v tujino ter prevoz potnikov, prtljage in blaga čez ozemlje Republike Slovenije (tranzit);

-

prtljaga je blago, ki ga ima potnik pravico predati na prevoz na podlagi pogodbe o prevozu prtljage;

-

ročna prtljaga so predmeti, ki jih ima potnik pravico prinesti v oddelek, določen za prevoz potnikov, ki jih lahko spravi nad ali pod sedež in jih sam varuje;

-

posebna pravica črpanja je vrednostna enota, dogovorjena v okviru mednarodnega monetarnega sklada in določena s srednjo vrednostjo košarice konvertibilnih valut.

5. člen

(obveznost prevoza)

(1)

Prevoznik opravi vsak prevoz:

-

če upravičenec prevoza spoštuje pogoje določene s tem zakonom in tarifo,

-

če je prevoz možen z osebjem in rednimi prevoznimi sredstvi, ki zadostujejo rednim potrebam prometa,

-

če prevoza ne ovirajo okoliščine, ki se jim prevoznik ne more izogniti in jih tudi ne odvrniti.

(2)

Prevoznik je dolžan na določeni postaji prevzeti za prevoz blago, za katerega naložitev, preložitev in razložitev so potrebne posebne naprave samo, če ta postaja ima takšne naprave.

(3)

Prevoznik je dolžan prevzeti za prevoz le blago, ki se lahko takoj prepelje. Tarifa določa, v katerih primerih lahko prevoznik začasno prevzame blago za skladiščenje.

(4)

Prevoznik lahko po naročilu opravi tudi posebne prevoze.

6. člen

(odgovornost prevoznika za njegove uslužbence)
Prevoznik je odgovoren za ravnanje svojih uslužbencev in drugih oseb, ki po njegovem nalogu sklepajo in izvršujejo prevozne pogodbe.

II. PREVOZ POTNIKOV

1. Pogodba o prevozu potnikov

7. člen

(pojem pogodbe)
S pogodbo o prevozu potnikov se prevoznik zavezuje, da bo potnika prepeljal do določenega kraja, potnik pa, da bo prevozniku plačal ustrezno prevoznino.

8. člen

(izpolnitev pogodbe)

(1)

Prevoznik mora potnika prepeljati do namembne postaje z vrsto vlaka in v razredu, ki ju po objavljenem voznem redu izbere potnik, ter s takšno udobnostjo in higieno, ki se glede na v pogodbi določeno vrsto in razred vlaka in trajanje potovanja štejeta za potrebni.

(2)

Prevoznik lahko prepelje potnika tudi s posebnim vlakom, ki ni določen v voznem redu, v skladu s pogoji v tarifi.

(3)

Prevoznik mora potniku zagotoviti označeni prostor v vlakih, v katerih se sedeži lahko rezervirajo.

9. člen

(vozni red)

(1)

Prevoznik mora v voznem redu označiti vrsto vlakov in dodati druge podatke, pomembne za potovanje, zlasti omejitve, ki veljajo pri uporabi posameznih vlakov in razredov.

(2)

Prevoznik mora usklajen in potrjen vozni red najmanj petnajst dni pred njegovo uveljavitvijo javno objaviti na običajen način, izpisek iz voznega reda pa izobesiti na vidnem mestu na vsaki postaji, ki je odprta za prevoz potnikov.

10. člen

(vozovnica)

(1)

Potnik si mora pred začetkom potovanja priskrbeti vozovnico. Če na postaji ali postajališču, kjer se začne potovanje, ni potniške blagajne, si mora potnik vozovnico priskrbeti na vlaku. Potnik mora do konca potovanja hraniti vozovnico in jo na zahtevo pokazati pooblaščenemu delavcu prevoznika.

(2)

Potnik, ki ne more pokazati vozovnice, mora poleg cene vozovnice plačati tudi doplačilo po tarifi. Če ne plača vozovnice in doplačila, je potnika mogoče izključiti s potovanja v skladu s pogoji v tarifi.

(3)

Vozovnica je dokaz, da je bila sklenjena pogodba o prevozu potnika, obstoj pogodbe pa se sme dokazovati tudi drugače.

11. člen

(pogojni sprejem za prevoz)

(1)

Prevozna pogodba z osebo, ki je zbolela ali za katero se sumi, da je zbolela za kakšno nalezljivo boleznijo, se sme skleniti le, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določajo tarifa in posebni predpisi.

(2)

Če se med prevozom pokažejo pri potniku znaki katere izmed nalezljivih bolezni, določenih v posebnih predpisih, mora prevoznik ravnati po omenjenih predpisih in takega potnika prepeljati do prvega kraja, kjer lahko dobi potrebno zdravniško pomoč.

12. člen

(izključitev iz prevoza)

(1)

Prevozniku ni treba sprejeti za prevoz osebe, za katero se zaradi njenega vedenja lahko upravičeno domneva, da bo prevozniku onemogočila izpolniti njegove obveznosti do drugih potnikov.

(2)

Prevoznik sme izključiti iz prevoza potnika, ki s svojim vedenjem nadleguje druge potnike ali ne spoštuje predpisov o javnem redu na vlakih med potovanjem, ne da bi mu moral vrniti prevoznino.

13. člen

(odstop od pogodbe)

(1)

Potnik ima pravico odstopiti od pogodbe, preden se ta začne izpolnjevati.

(2)

Če potnik odstopi od pogodbe, ima pravico do povračila plačane prevoznine.

(3)

Tarifa lahko določa, v katerih primerih potnik nima pravice do povračila celotne prevoznine.

(4)

Pravica zahtevati povračilo prevoznine zastara, če je potnik ne uveljavi v šestih mesecih od dne, ko se izteče veljavnost vozovnice.

14. člen

(prekinitev potovanja)

(1)

Potnik ima pravico prekiniti potovanje na medpotnih postajah, dokler velja vozovnica v skladu s tarifo.

(2)

Če potnik zaradi prekinitve ne izkoristi vozovnice, ima pravico do povračila sorazmernega dela prevoznine.

(3)

Tarifa lahko določa, v katerih primerih potnik nima pravice do povračila sorazmernega dela prevoznine.

15. člen

(izgubljena zveza, ovire pri potovanju)
Če potnik zaradi zamude, za katero ni odgovoren, izgubi med prevozom zvezo za priključek ali če zaradi izostanka vlaka ali prometne ovire ne more nadaljevati potovanja, ima pravico:

-

zahtevati, da ga prevoznik prepelje do namembne postaje s prvim primernim vlakom ali kako drugače brez dodatnega plačila;

-

zahtevati, da ga prevoznik s prtljago prepelje na odhodno postajo s prvim primernim vlakom in mu vrne prevoznino;

-

opustiti nadaljnje potovanje in zahtevati od prevoznika vrnitev prevoznine za preostali del poti brez odbitka.

16. člen

(ročna prtljaga)

(1)

Potnik ima pravico prinesti v oddelek, določen za prevoz potnikov, ročno prtljago.

(2)

Za prevoz ročne prtljage se ne plača posebno nadomestilo in ne izda prevozna listina.

(3)

Tarifa določa, katerih predmetov potnik ne sme prinesti kot ročno prtljago oziroma pod katerimi pogoji se sme določen predmet prinesti kot ročna prtljaga.

17. člen

(odgovornost potnika za ročno prtljago)
Potnik mora prevozniku povrniti škodo, ki nastane zaradi lastnosti ali stanja ročne prtljage, razen če dokaže, da je škoda nastala po krivdi prevoznika, koga drugega ali zaradi okoliščin, ki se jim sam ni mogel izogniti in ne odvrniti njihovih posledic.

2. Odgovornost prevoznika za prevoz potnikov in ročne prtljage

18. člen

(obseg odgovornosti)
Prevoznik je odgovoren za smrt, telesno in duševno okvaro zdravja ali drugo poškodbo potnika, ki jo povzroči nesreča ali nezgoda med železniškim prevozom oziroma med tem, ko je potnik v vlaku ali ko vstopa v vlak ali izstopa iz vlaka, za zamudo pri prevozu ali prekinitev potovanja ter za izgubo ali poškodbo ročne prtljage.

19. člen

(temelj odgovornosti za smrt in poškodbe potnika)
Prevoznik je prost odgovornosti, če dokaže, da je smrt, telesna poškodba ali duševna okvara zdravja ali druga poškodba potnika nastala:

-

zaradi zunanjega vzroka, ki se mu prevoznik kljub potrebnemu prizadevanju ob upoštevanju posebnosti primera ni mogel izogniti niti odvrniti njegovih posledic;

-

po krivdi potnika ali zaradi njegovega ravnanja, ki ni v skladu z normalnim ravnanjem potnikov;

-

zaradi ravnanja tretje osebe in se mu prevoznik kljub potrebnemu prizadevanju, upoštevajoč posebnosti primera, ni mogel izogniti niti odvrniti njegovih posledic.

20. člen

(temelj odgovornosti za zamudo in prekinitev potovanja)
Prevoznik je prost odgovornosti za zamudo pri prevozu ali za prekinitev potovanja, če dokaže, da zamude ali prekinitve potovanja ni povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti.

21. člen

(temelj odgovornosti za izgubo ali poškodbo ročne prtljage)

(1)

Če je bila ročna prtljaga izgubljena ali poškodovana v okoliščinah, v katerih je prišlo do smrti, telesne ali duševne okvare zdravja ali druge poškodbe potnika, je prevoznik prost odgovornosti, če dokaže, da je izguba ali poškodba ročne prtljage nastala zaradi kakšne okoliščine iz 19. člena tega zakona.

(2)

V vseh drugih primerih je prevoznik prost odgovornosti za popolno ali delno izgubo ali poškodbo ročne prtljage, razen če potnik dokaže, da je izguba ali poškodba nastala po prevoznikovi krivdi.

22. člen

(višina odškodnine za smrt in poškodbe potnika ter zamudo)

(1)

Odškodnina, ki jo mora prevoznik plačati za škodo, nastalo zaradi smrti, telesne ali duševne okvare zdravja ali druge poškodbe potnika, ne sme presegati 8,000.000 tolarjev na potnika.

(2)

Prevoznik se lahko sklicuje na omejitve višine odškodnine iz prejšnjega odstavka, če dokaže, da škode ni povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti.

(3)

Če je prevoznik v skladu z 20. členom tega zakona odgovoren za zamudo, mora plačati potniku vso dokazano škodo.

23. člen

(višina odškodnine za ročno prtljago)

(1)

Odškodnina, ki jo mora prevoznik plačati za škodo, nastalo zaradi izgubljene ali poškodovane ročne prtljage, ne sme presegati zneska 350 posebnih pravic črpanja na potnika.

(2)

Prevoznik se sme sklicevati na prejšnji odstavek, le če dokaže, da škode ni povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti.

24. člen

(uveljavljanje odškodnine za smrt, poškodbo in zamudo)

(1)

Zahtevek za povračilo škode, nastale zaradi smrti, telesne ali duševne okvare zdravja ali druge poškodbe potnika, je treba vložiti pri prevozniku v treh mesecih od dneva, ko upravičenec izve za škodo.

(2)

Če odškodninski zahtevek ni vložen v roku iz prejšnjega odstavka, pravica do uveljavljanja odškodnine preneha. Izjemoma pravica do uveljavljanja odškodnine ne preneha, če upravičenec dokaže, da je nesrečo ali nezgodo povzročil prevoznik namenoma ali iz hude malomarnosti.

(3)

Zahtevek za povračilo škode, nastale zaradi zamude pri prevozu ali prekinitve potovanja, je treba vložiti pri prevozniku v 15 dneh od dneva, ko je bilo potovanje končano oziroma ko bi moralo biti končano, sicer pravica do uveljavljanja odškodnine preneha.

25. člen

(uveljavljanje odškodnine za ročno prtljago)

(1)

Zahtevek za povračilo škode, nastale zaradi izgube ali poškodbe ročne prtljage, je treba vložiti pri prevozniku takoj po končanem potovanju, sicer pravica do uveljavljanja odškodnine preneha.

(2)

Če je izguba ali poškodba ročne prtljage nastala v okoliščinah, v katerih je prišlo do smrti, telesne ali duševne okvare zdravja ali druge poškodbe potnika, veljajo za vložitev odškodninskega zahtevka pravila prvega in drugega odstavka prejšnjega člena.

III. PREVOZ PRTLJAGE

26. člen

(pogodba o prevozu prtljage)

(1)

Prevoznik mora na potnikovo zahtevo prevzeti za prevoz blago, ki je namenjeno za osebno uporabo potnika (v nadaljnjem besedilu: prtljaga) in ga za plačilo prepeljati z vlakom, s katerim potuje potnik, ali s potnikovim soglasjem z drugim primernim vlakom.

(2)

Prevoznik lahko v skladu s tarifo izključi ali omeji prevoz prtljage z določenimi vlaki ali določeno vrsto vlaka.

(3)

Prevoznik prevzame prtljago za prevoz samo, če potnik pokaže vozovnico, ki velja najmanj do namembne postaje prtljage in za prevozno pot, navedeno na vozovnici. Tarifa določa, ali se sme in pod katerimi pogoji se sme prtljaga prevzeti za prevoz tudi brez vozovnice ali po drugi prevozni poti, kot je navedena v vozovnici.

(4)

Prevoznik mora potniku za prevzeto prtljago izdati pisno potrdilo (prtljažnico). Tarifa določa vsebino in obliko prtljažnice.

27. člen

(uporaba določb o prevozu blaga)
Za prevoz prtljage se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o prevozu blaga.

IV. PREVOZ BLAGA

1. Sklenitev in izpolnitev prevozne pogodbe

28. člen

(pojem in sklenitev pogodbe)

(1)

S pogodbo o prevozu blaga se prevoznik zavezuje, da bo proti plačilu s pogodbo določene prevoznine blago prepeljal do namembne postaje in ga izročil prejemniku.

(2)

Prevozna pogodba je sklenjena, ko prevoznik s tovornim listom prevzame blago za prevoz.

(3)

Prevoznik potrdi prevzem z datumskim žigom odpravne postaje ali računalniškim izpisom z datumom prevzema na tovornem listu.

(4)

Potrditev prevzema na tovornem listu je dokaz o sklenjeni prevozni pogodbi.

(5)

Na izvodu tovornega lista, ki ga izroči pošiljatelju (dvojnik tovornega lista), mora prevoznik potrditi dan in uro prevzema za prevoz.

(6)

Dvojnik tovornega lista ne velja kot tovorni list, ki spremlja pošiljko.

29. člen

(obveznost direktnega prevoza)
Prevoznik mora ob pogojih iz tega zakona prevzeti blago za direkten prevoz od odpravne do namembne postaje, ne glede na to, koliko različnih prevoznikov sodeluje pri prevozu.

30. člen

(prepovedani in pogojeni prevoz)

(1)

Prevoznik ne sme prevzeti blaga za prevoz, če je njegov prevoz prepovedan po zakonu ali drugem predpisu.

(2)

Blago, za katero je predpisano, da se sme prevažati samo pod določenimi pogoji, sme prevoznik prevzeti za prevoz, če so ti pogoji izpolnjeni.

31. člen

(odgovornost pošiljatelja)