Odločba o razveljavitvi petega odstavka 98. člena in šestega odstavka 324. člena Zakona o pravdnem postopku

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 48-1976/2015, stran 5382 DATUM OBJAVE: 3.7.2015

VELJAVNOST: od 3.7.2015 / UPORABA: od 3.7.2015

RS 48-1976/2015

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 3.7.2015 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 22.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 22.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 3.7.2015
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
1976. Odločba o razveljavitvi petega odstavka 98. člena in šestega odstavka 324. člena Zakona o pravdnem postopku
Številka: U-I-74/14-9
Datum: 17. 6. 2015

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, za­četem z zahtevo Višjega delovnega in socialnega sodišča, na seji 17. junija 2015

o d l o č i l o:

1.

Peti odstavek 98. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se razveljavi, kolikor se nanaša na postopek s pravnim sredstvom pritožbe.

2.

V šestem odstavku 324. člena Zakona o pravdnem postopku se razveljavijo besede "opozorilo iz petega odstavka 98. člena tega zakona".

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.

Višje delovno in socialno sodišče vlaga zahtevo za oceno ustavnosti petega odstavka 98. člena Zakona o prav­dnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in šestega odstavka 324. člena ZPP v delu, v katerem je določeno, da pravni pouk sodišča prve stopnje o pritožbi vsebuje tudi opozorilo iz petega odstavka 98. člena ZPP. Predlagatelj navaja, da za odvetnike, ki so pravno sredstvo vložili brez pooblastila, ne velja postopek s pozivanjem, da v določenem roku predložijo pooblastilo, pač pa se njihova vloga takoj zavrže. Zato naj bi peti odsta­vek 98. člena ZPP posegal v pravico do pravnega sredstva oseb, v imenu katerih je odvetnik vložil vlogo brez pooblastila. Predlagatelj meni, da ima izpodbijana določba v zvezi z dru­gim odstavkom 350. člena ZPP lahko v praksi učinek trajne izgube pravice do pravnega sredstva ter do sodnega varstva pritožnikovih pravic in pravnih interesov. Pritožbeni roki naj bi bili prekluzivne narave in precej kratki, zato zavrženje pritožbe pomeni, da imetnik materialne pravice izgubi možnost njenega prisilnega uveljavljanja.

2.

Predlagatelj ocenjuje, da izpodbijana ureditev člove­kovo pravico iz 25. člena Ustave omejuje prekomerno. Meni, da takojšnje zavrženje pravnega sredstva, če mu odvetnik ni priložil pooblastila, praviloma ne pomeni omejitve, pač pa (razumno) določitev načina uresničevanja človekove pravice do pritožbe. Drugače naj bi bilo v primeru, ko vloži pritožbo odvetnik, ki je stranko zastopal že pred sodiščem prve stopnje, pritožbi pa ni predložil pooblastila. V tem primeru po mnenju predlagatelja peti odstavek 98. člena ZPP (v zvezi z drugim od­stavkom 350. člena ZPP) pravico iz 25. člena Ustave omejuje - še posebej ob upoštevanju, kako kratek je siceršnji zakonski rok za vložitev pritožbe. Predlagatelj meni, da za navedeno omejitev človekove pravice obstajajo ustavno dopustni cilji, ki so navedeni v zakonodajnem gradivu. Zatrjevano protiustav­nost utemeljuje s tezo, da je takojšnje zavrženje odvetniške pritožbe, ki ji ni priloženo pooblastilo (v izpodbijanem delu), sicer primeren poseg, ki pa po drugi strani ni nujen in soraz­meren v ožjem pomenu te besede. Velika teža posledic petega odstavka 98. člena ZPP naj bi bila očitno nesorazmerna z nje­nimi morebitnimi koristmi in vplivom na pospešitev postopka. Predlagatelj trdi, da stranki, ki jo pred sodiščema prve in druge stopnje zastopa isti odvetnik, ki ne predloži novega pooblastila za pritožbo, ni mogoče očitati nezadostne skrbnosti v zvezi s pooblastilom. Navaja, da lahko stranka v primerih, ko sodišče prve stopnje ni podvomilo o obstoju pooblastila (na kar je dol­žno paziti po uradni dolžnosti), utemeljeno sklepa, da je poobla­ščenec upravičen za zastopanje. Če pooblaščenec iz postopka na prvi stopnji nato vloži pravno sredstvo, naj bi stranka lahko enako sklepala glede pooblastila za vložitev pravnega sred­stva. Predlagatelj zato vidi v morebitnem zavrženju pritožbe na drugi stopnji - po tem, ko je prva stopnja spregledala neobstoj pooblastila - popolno presenečenje za stranko. Po njegovi oceni gre v takem primeru za to, da gre napaka sodišča prve stopnje, ki je kljub manjkajočemu pooblastilu v zadevi meritorno odločilo, v škodo stranke, ki na drugi stopnji več nima možnosti za odpravo te procesne pomanjkljivosti (to možnost pa bi imela, če bi napako opazilo že sodišče prve stopnje). Predlagatelj navaja, da ustavna zahteva po enakem varstvu pravic (22. člen Ustave) prepoveduje, da bi bila v bistveno slabšem položaju stranka, pri kateri pomanjkljivosti glede pooblastila ni ugotovilo že sodišče prve stopnje. Ista človekova pravica naj ne bi dopu­ščala, da je v bistveno slabšem položaju stranka, ki jo v pritož­benem postopku zastopa pooblaščenec odvetnik. Predlagatelj predlaga tudi razveljavitev šestega odstavka 324. člena ZPP v delu, v katerem določa, da pravni pouk sodišča prve stopnje o pritožbi vsebuje tudi opozorilo iz petega odstavka 98. člena ZPP. Ta določba naj po razveljavitvi petega odstavka 98. člena ZPP več ne bi imela "zakonske podlage".