Na podlagi 58.,59.,60., in 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih ( Uradni list SRS, štev. 18/84, 32/85 in 33/89 ) in 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih ( Uradni list RS štev.44/97), 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, štev. 25/83, 24/85, 47/87 in Uradni list RS, štev. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, Dogovora o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje višine tega nadomestila ( Uradni list SRS, štev.19/86 ) in Statuta Občine Selnica ob Dravi (MUV, štev. 7/99) je Občinski svet Občine Selnica ob Dravi na svoji 10. redni seji, dne 25. novembra 1999, sprejel
O D L O K o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
V občini Selnica ob Dravi se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih, ki jih določa ta odlok, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ( v nadaljevanju: nadomestilo ).
Ta odlok določa: območja na katerih se v občini Selnica ob Dravi plačuje nadomestilo, merila za določitev višine nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč, določanje višine nadomestila in plačevanje nadomestila ter merila za popolno in delno oprostitev plačila nadomestila.
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje tudi od površine gradbene parcele, na kateri stoji stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt javne gospodarske infrastrukture.
Če stavba nima določene gradbene parcele, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
V stavbah z več uporabniki se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od sorazmernega dela gradbene parcele, na kateri stoji stavba.
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega zemljišča, na katerih je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb.
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, pa se ne plačuje za nezazidana stavbna zemljišča, ki so namenjena za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulturo, znanosti in športa ter javne uprave, ki so nezazidana stavbna zemljišča, na katerih je dopustna gradnja objektov gospodarske javne infrastrukture.
Na območjih ali delih območij, ki jih določa ta odlok se plačuje nadomestilo za zazidana stavbna zemljišča v primeru, da so opremljena z najmanj dvema infrastrukturnima objektoma ali napravama individualne ali kolektivne komunalne rabe.
Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe ( lastnik, najemnik … ), ki je lahko fizična oseba, pravna oseba ali samostojni podjetnik.
II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO
Območja, na katerih se plačuje nadomestilo, so določena po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske in druge prednosti posameznih stavbnih zemljišč in sicer:
* gostoto javnih funkcij in poslovnih dejavnosti,
* dostopnost z javnimi prometnimi sredstvi,
* splošno opremljenost z infrastrukturo,
* ustrezno namensko rabo po prostorskem dokumentu.
Območja iz prvega odstavka se razvrstijo v:
I. območje - stavbna zemljišča v poselitvenem območju občine Selnica ob Dravi (strnjena naselja občine)
II. območje - stavbna zemljišča zunaj poselitvenega območja občine
Meje območij, podanih v prejšnjem členu so vrisane na grafičnih kartah veljavnih prostorskih sestavin srednjeročnega in dolgoročnega plana občine Ruše. Karte so občanom na vpogled pri občinski upravi občine Selnica ob Dravi.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1.
opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami oz. možnost priključitve na te objekte in naprave,
2.
lega ( območje ) stavbnega zemljišča,
3.
vrsta dejavnosti oziroma namen uporabe stavbnega zemljišča,
4.
izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih.
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami individualne komunalne rabe oziroma možnosti priključka na te objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:
| Opremljenost: |
število točk: |
| 1. kanalizacijsko omrežje |
15 |
| 2. vodovodno omrežje |
15 |
| 3. električno omrežje |
15 |
| 4. telefonsko omrežje |
15 |
| 5. javni promet |
15 |
| 6. KATV omrežje |
15 |
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami skupne komunalne rabe se ovrednoti z naslednjimi točkami:
| 7. cesta v makadamski izvedbi |
15 |
| 8. cesta v protiprašni izvedbi |
15 |
| 9. javna razsvetljava |
15 |
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na vodovod in elektriko, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 metrov in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.
Namembnost stavbnih zemljišč se po tem odloku razvršča v skupine po dejavnostih, ki so v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti ( UR l. RS, štev. 34/94 ), kot sledi:
A
- gospodarske dejavnosti: