Sistemska obratovalna navodila za prenosni sistem plina...

1595. Sistemska obratovalna navodila za prenosni sistem plina

Na podlagi četrtega odstavka 90. člena in sedmega odstavka 120. člena Zakona o oskrbi s plini (Uradni list RS, št. 204/21 in 121/22), v skladu z Aktom o obvezni vsebini sistemskih obratovalnih navodil za prenosni sistem zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 17/15, 66/17 in 204/21 - ZOP) ter po pridobitvi soglasja Sveta Agencije za energijo št. 112-20/2024/6 z dne 17. 4. 2025 operater prenosnega sistema, družba PLINOVODI d.o.o., izdaja

S I S T E M S K A O B R A T O V A L N A N A V O D I L A
za prenosni sistem plina

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina akta)

(1)

Ta akt ureja obratovanje in vodenje prenosnega sistema plina iz 2. člena tega akta (v nadaljnjem besedilu: prenosni sistem).

(2)

S tem aktom se določajo:

-

tehnični in drugi pogoji za varno obratovanje prenosnega sistema z namenom zanesljive in kakovostne oskrbe s plinom;

-

pogoji za priključitev na sistem in način priključitve na sistem;

-

način izvajanja dostopa do sistema;

-

pravila o delovanju virtualne točke prenosnega sistema;

-

način zagotavljanja sistemskih storitev;

-

postopki za obratovanje prenosnega sistema v kriznih stanjih;

-

splošni pogoji za dobavo in odjem plina s prenosnega sistema;

-

tehnični pogoji za medsebojno priključitev in delovanje sistemov različnih operaterjev sistema;

-

pogoji izpolnjevanja in vzdrževanja zahtevanih fizikalnih in kemijskih parametrov plina za prevzem v sistem, prenos in oddajo v sistem;

-

pravila o izmenjavi podatkov, lastništvu podatkov in odgovornosti za merjenje porabe;

-

pravila za izvajanje Uredbe (EU) 2024/1789 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o notranjem trgu plina iz obnovljivih virov, zemeljskega plina in vodika, sprememb uredb (EU) št. 1227/2011, (EU) 2017/1938, (EU) 2019/942 in (EU) 2022/869 ter Sklepa (EU) 2017/684 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 715/2009 (prenovitev) (UL L št. 2024/1789 z dne 15. 7. 2024; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2024/1789/EU);

-

pravila za izvajanje Uredbe Komisije (EU) 2017/459 z dne 16. marca 2017 o oblikovanju kodeksa omrežja za mehanizme za dodeljevanje zmogljivosti v prenosnih sistemih plina in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 984/2013 (UL L št. 72 z dne 17. 3. 2017, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/459/EU);

-

pravila za izvajanje Uredbe Komisije (EU) št. 312/2014 z dne 26. marca 2014 o vzpostavitvi kodeksa omrežja za izravnavo odstopanj za plin v prenosnih omrežjih (UL L št. 91 z dne 27. 3. 2014; v nadaljnjem besedilu: Uredba 312/2014/EU).

(3)

S tem aktom se določajo vloge operaterja prenosnega sistema, uporabnikov prenosnega sistema, operaterjev sistema, ki so povezani s prenosnim sistemom, dobaviteljev plina, končnih odjemalcev plina in drugih oseb, ki so vključene v prenos plina po prenosnem sistemu ali izvajajo transakcije s količinami plina v tem sistemu, uporabljajo storitve operaterja prenosnega sistema v okviru izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti operaterja prenosnega sistema plina oziroma izvajajo projektiranje, gradnjo ter vzdrževanje prenosnega sistema.

(4)

S tem aktom se urejajo vloge udeležencev na trgu, opredeljene glede na pogodbene dogovore, obveznosti do odjemalcev, izmenjavo podatkov ter pravila glede poravnave, lastništva podatkov in odgovornosti za merjenje porabe.

2. člen

(obseg uporabe akta)

(1)

Ta akt se uporablja za vsa pravna razmerja v zvezi s prenosnim sistemom, ki je v lasti družbe Plinovodi d.o.o. kot operaterja prenosnega sistema (v nadaljnjem besedilu: operater prenosnega sistema).

(2)

Ta akt se uporablja tudi za prenosni sistem iz prejšnjega odstavka v času, ko pod pogoji iz Zakona o oskrbi s plini (Uradni list RS, št. 204/21 in 121/22; v nadaljnjem besedilu: ZOP) na njem začasno prevzame izvajanje dejavnosti gospodarske javne službe operaterja prenosnega sistema plina drug certificirani operater prenosnega sistema.

3. člen

(pogodbeno urejanje razmerij)

(1)

Pogodbe, ki jih sklepa operater prenosnega sistema z osebami iz tretjega odstavka 1. člena tega akta, morajo biti v skladu s predpisi EU, zakonom ali z drugim predpisom, splošnim aktom Agencije za energijo (v nadaljnjem besedilu: Agencija) ter tem aktom.

(2)

Če se ta akt sklicuje na drug akt operaterja prenosnega sistema (npr. notranji tehnični normativ, operativna navodila), tak akt zavezuje operaterja prenosnega sistema, druge osebe pa le, če gre za akt, izdan po javnem pooblastilu.

4. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi v tem aktu imajo naslednji pomen:

-

»član virtualne točke« je pravna ali fizična oseba, ki preko postopka registracije s sklenitvijo pogodbe o članstvu z operaterjem prenosnega sistema pridobi pravice in obveznosti v zvezi s koriščenjem storitev virtualne točke;

-

»članstvo v virtualni točki« je status člana od dneva sklenitve pogodbe o članstvu do prenehanja članstva skladno s tem aktom;

-

»energija« je v enoti (kWh) izražena toplotna energija, ki se sprosti pri zgorevanju plina in se izračuna na podlagi količine in kurilnosti plina;

-

»kurilnost« pomeni zgornjo kurilnost ali zgornjo kalorično vrednost plina, to je množina toplote, ki se sprosti pri popolnem zgorevanju plina z zrakom, kjer voda popolnoma kondenzira. Podaja se v enoti kWh/m³ pri temperaturi zgorevanja 25 °C in pri temperaturi plina 0 °C ter pri standardnem tlaku 1,01325 bar;

-

»MRP, MP« je postaja, kjer se izmeri predana količina plina za enega ali več odjemalcev in je opremljena z napravami ter opremo za čiščenje, merjenje in regulacijo pretoka in tlaka ter merjenje temperature plina;

-

»nesorazmerni stroški« pomenijo stroške, ki jih v zvezi s priključitvijo na prenosni sistem krije uporabnik sistema, in sicer v takšni višini, ki zagotavlja ekonomsko upravičenost investicije v nov priključek;

-

»normni kubični meter« (v nadaljnjem besedilu: Nm³) pomeni količino plina v volumnu 1 m³ pri absolutnem tlaku 1,01325 bar in temperaturi 0 °C;

-

»nova tehnična zmogljivost« pomeni investicijo v prenosni sistem z izgradnjo nove povezovalne točke ali rekonstrukcijo obstoječih povezovalnih točk tako, da se poveča njihova tehnična zmogljivost;

-

»oprema MRP, MP, RP« je vsa strojna in elektro oprema znotraj gradbenega objekta in pripadajoča ostala oprema zunaj gradbenega objekta do ograje oziroma drugače varovane okolice. Sestavljena je iz vstopnega in izstopnega plinovoda, do ločitvenih zapornih elementov in opreme, ki se uporablja za regulacijo tlaka plina in zaščito pred preseganjem nastavljenega tlaka plina v nadzorovanem procesu, kjer se izmeri predana količina plina za enega ali več odjemalcev;

-

»pogodbena zmogljivost« pomeni zmogljivost, ki jo je operater prenosnega sistema v skladu s pogodbo o prenosu dodelil uporabniku sistema;

-

»povezovalna točka« pomeni mejno vstopno ali mejno izstopno točko, v kateri je prenosni sistem v Republiki Sloveniji povezan s prenosnim sistemom v sosednjih državah;

-

»priključno mesto« pomeni točko na prenosnem sistemu, kjer je oziroma bo priključen plinovod, s katerim upravlja uporabnik;

-

»priključek« pomeni plinovod ali del plinovoda, vključno s potrebnimi zgradbami in opremo MRP ali MP ter sistemom povezanih naprav, ki je namenjen povezavi prenosnega sistema in odjemnega mesta oziroma distribucijskega sistema;

-

»primarni trg« pomeni trg, na katerem operater prenosnega sistema trguje neposredno z zmogljivostjo;

-

»razpoložljiva zmogljivost« pomeni tisti del tehnične zmogljivosti, ki ni dodeljena in je v danem trenutku na razpolago v sistemu;

-

»sekundarni trg« pomeni trg zmogljivosti na posamezni relevantni točki, na katero se nanaša pogodba o prenosu;

-

»varianta 1« pomeni model za zagotavljanje informacij, kjer informacije za nednevno merjene prevzeme in dnevno merjene prevzeme temeljijo na porazdelitvi izmerjenih pretokov v dnevu dobave plina;

-

»zgradba MRP, MP, RP« je gradbeni del objekta, vključno z ograjeno oziroma drugače varovano okolico;

-

»zmogljivost« pomeni največji možni pretok, izražen v energijski enoti (kWh/h).

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tem aktu, pomenijo enako kot izrazi, opredeljeni v ZOP, Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 38/24; v nadaljnjem besedilu: EZ-2) ter Uredbi 2024/1789/EU.

II. OPREDELITEV PRENOSNEGA SISTEMA

1. Prenosni sistem

5. člen

(splošna določba)

(1)

Prenosni sistem obsega vse prenosno plinovodno omrežje, vključno s skladiščno zmogljivostjo plinovoda, ter vse objekte, s katerimi se opravljajo sistemske storitve.

(2)

Prenosni sistem sestavljajo:

-

prenosno plinovodno omrežje;

-

sistem povezanih naprav;

-

sistem vodenja;

-

kompresorske postaje;

-

regulacijske, merilne in merilno-regulacijske postaje;

-

objekti, naprave in oprema za obratovanje, vzdrževanje in upravljanje prenosnega sistema.

(3)

Sestavni del prenosnega sistema so tudi stvarne in druge pravice na nepremičninah, potrebne za gradnjo, rekonstrukcijo, obratovanje, nadzor in vzdrževanje objektov, naprav in omrežij iz prejšnjega odstavka.

6. člen

(prenosno plinovodno omrežje in sistem povezanih naprav)

(1)

Prenosno plinovodno omrežje sestavljajo:

-

plinovodno omrežje, namenjeno izvajanju prenosa plina;

-

plinovodno omrežje, ki ne glede na njegovo tlačno stopnjo v skladu z EZ-2 sestavlja prenosni sistem;

-

povezovalni plinovodi za povezavo z drugimi prenosnimi sistemi, skladišči plina, napravami za utekočinjeni zemeljski plin (v nadaljnjem besedilu: UZP) in pridobivalnim omrežjem;

-

priključki za priključitev uporabnikov sistema;

-

drugi plinovodi, ki so funkcionalno del prenosnega sistema in potrebni za njegovo obratovanje.

(2)

Sistem povezanih naprav sestavljajo vsi objekti in naprave, povezani s plinovodnim sistemom, ki so potrebni za njegovo obratovanje, vzdrževanje, varovanje in nadzor, kot so premostitve, kanali, oznake plinovodov ter zračne oznake, katodna zaščita, telekomunikacijski vodi ob plinovodnem sistemu, opozorilne naprave, sekcijske zaporne postaje in razdelilne postaje, naprave za kromatografijo ipd.

(3)

Mejo med prenosnim plinovodnim sistemom in drugimi omrežji ter napravami določi operater prenosnega sistema z lastniki ali upravljalci teh drugih omrežij in naprav tako, da je zagotovljeno varno in zanesljivo obratovanje, nadzor in vzdrževanje prenosnega sistema, in da v prenosni sistem niso vključeni plinovodi in omrežja, ki za ta namen niso potrebna.

(4)

Meja med pridobivalnim omrežjem in prenosnim sistemom je zunanja meja merilno-regulacijske postaje prenosnega sistema.

(5)

Meja med prenosnim sistemom in distribucijskim sistemom oziroma med objekti in napravami končnih odjemalcev je praviloma izolacijska prirobnica, ki se nahaja približno 1 m izven merilne oziroma merilno-regulacijske postaje v smeri distribucijskega sistema ali končnega odjemalca na prenosnem sistemu.

7. člen

(sistem vodenja)

Sistem vodenja sestavljajo:

-

stavba, del stavbe ali prostori, namenjeni za izvajanje nalog sistema vodenja, skupaj s pomožnimi prostori, vključno z dispečerskim centrom; v primeru dela stavbe ali posameznih prostorov spadajo k sistemu vodenja tudi pripadajoči skupni deli stavbe;

-

informacijski sistem za vodenje prenosnega sistema z vso potrebno programsko opremo in podatkovnimi bazami;

-

telekomunikacijski sistem za vodenje prenosnega sistema;

-

telemetrijski sistem za vodenje prenosnega sistema;

-

naprave za zagotavljanje napajanja z električno energijo;

-

naprave in postroji za varovanje sistema vodenja;

-

vsa potrebna oprema za delovanje sistema vodenja.

8. člen

(postaje)

(1)

Kompresorska postaja obsega:

-

stavbo ali več stavb, namenjenih vgradnji naprav in postrojev za kompresijo plina v prenosnem sistemu, namestitvi opreme, potrebne za obratovanje in vzdrževanje teh naprav in postrojev ter delu osebja, ki je potrebno za obratovanje in vzdrževanje teh naprav in postrojev, vključno z vsemi priključki in pomožnimi objekti;

-

vstopni plinovod do ločitvenega zapornega elementa in izstopni plinovod, vključno z vsemi napeljavami, napravami in elementi plinovoda;

-

naprave za zagotavljanje elektroenergetskega napajanja;

-

naprave za dvig tlaka plina v prenosnem sistemu;

-

naprave za hlajenje plina po izvedenem dvigu tlaka;

-

naprave za komprimirani zrak;

-

naprave za segrevanje plina;

-

terminalne in procesne naprave informacijskega in telekomunikacijskega sistema;

-

objekte in naprave za varovanje kompresorske postaje;

-

objekte in naprave za zagotavljanje požarne varnosti;

-

objekte in naprave za vzdrževanje kompresorske postaje;

-

drugo potrebno opremo za obratovanje, vzdrževanje, nadzor in varovanje kompresorske postaje.

(2)

Regulacijska postaja obsega:

-

stavbo ali več stavb, namenjenih vgradnji naprav in postrojev za regulacijo tlaka plina in zaščito pred preseganjem nastavljenega tlaka plina v nadzorovanem procesu, namestitvi opreme, potrebne za obratovanje in vzdrževanje teh naprav in postrojev ter delu osebja, ki je potrebno za obratovanje in vzdrževanje teh naprav in postrojev, vključno z vsemi priključki in pomožnimi objekti;

-

vstopni in izstopni plinovod do ločitvenih zapornih elementov, vključno z vsemi vmesnimi napeljavami in elementi plinovoda;

-

naprave za regulacijo tlaka plina;

-

naprave za segrevanje plina;

-

naprave za zagotavljanje napajanja z električno energijo;

-

objekte in opremo za varovanje regulacijske postaje;

-

objekte in opremo za zagotavljanje požarne varnosti;

-

potrebno opremo za obratovanje in vzdrževanje regulacijske postaje.

(3)

Merilno-regulacijska postaja obsega:

-

stavbo ali več stavb, namenjeno vgradnji naprav, postrojev in opreme za izmero predane količine plina za enega ali več odjemalcev ter za čiščenje, merjenje in regulacijo pretoka, tlaka in temperature plina, vključno z vsemi priključki in pomožnimi objekti ali

-

mobilni objekt ali več mobilnih objektov namenjenih vgradnji naprav, postrojev in opreme za izmero predane količine plina za enega ali več odjemalcev ter za čiščenje, merjenje in regulacijo pretoka, tlaka in temperature plina, vključno z vsemi priključki in pomožnimi objekti;

-

vstopni in izstopni plinovod do ločitvenih zapornih elementov in izstopni plinovod do meje med prenosnim sistemom in distribucijskim sistemom oziroma med objekti in napravami končnih odjemalcev;

-

naprave za merjenje pretoka in drugih potrebnih parametrov;

-

naprave za regulacijo tlaka plina;

-

naprave za segrevanje plina;

-

naprave za zagotavljanje napajanja z električno energijo;

-

objekte in opremo za varovanje regulacijske postaje;

-

objekte in opremo za zagotavljanje požarne varnosti;

-

potrebno opremo za obratovanje in vzdrževanje merilno-regulacijske postaje.

(4)

Merilna postaja obsega:

-

stavbo ali več stavb, namenjeno vgradnji naprav, postrojev in opreme za izmero predane količine plina za enega ali več odjemalcev ter za čiščenje plina in merjenje pretoka, tlaka in temperature plina, vključno z vsemi priključki in pomožnimi objekti;

-

vstopni in izstopni plinovod do ločitvenih zapornih elementov in izstopni plinovod do meje med prenosnim sistemom in distribucijskim sistemom oziroma med objekti in napravami končnih odjemalcev;

-

naprave za merjenje pretoka in drugih potrebnih parametrov;

-

naprave za merjenje tlaka plina;

-

naprave za segrevanje plina;

-

naprave za zagotavljanje napajanja z električno energijo;

-

objekte in opremo za varovanje merilne postaje;

-

objekte in opremo za zagotavljanje požarne varnosti;

-

potrebno opremo za obratovanje in vzdrževanje merilno-regulacijske postaje.

9. člen

(objekti, naprave in oprema za vzdrževanje in opravljanje sistemskih storitev)

Prenosni sistem sestavljajo tudi:

-

stavbe, deli stavbe ali prostori, namenjeni za vgradnjo ali shranjevanje naprav in opreme za izvajanje nujnih vzdrževalnih del na prenosnem sistemu in opravljanju sistemskih storitev, izvajanju teh del in osebju za izvajanje teh del (klicni center, prostori za vzdrževalno osebje ipd.), skupaj s pomožnimi prostori; v primeru dela stavbe ali posameznih prostorov spadajo k tem prostorom tudi pripadajoči skupni deli stavbe;

-

vgrajene in premične naprave ter oprema, potrebna za izvajanje nujnih vzdrževalnih del na prenosnem sistemu in opravljanju sistemskih storitev;

-

vgrajene in premične naprave ter oprema, potrebna za izvajanje nadzora prenosnega sistema;

-

informacijski in telekomunikacijski sistemi, naprave in oprema za obveščanje o stanju prenosnega sistema, kolikor niso vključene v prej navedene sestavine prenosnega sistema.

2. Pravni status in evidence v zvezi s prenosnim sistemom

10. člen

(pravni status prenosnega sistema)

(1)

Vsi objekti, naprave, omrežja, oprema in pravice iz 5., 6., 7., 8., in 9. člena tega akta so prenosni sistem.

(2)

Objekti, naprave in omrežja prenosnega sistema, vključno s pripadajočimi pravicami iz tretjega odstavka 5. člena tega akta, so infrastruktura v skladu z EZ-2.

(3)

Objekti, naprave in omrežja prenosnega sistema, ki so gospodarska javna infrastruktura, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, sestavljajo energetsko infrastrukturo.

11. člen

(lastništvo prenosnega sistema)

Operater prenosnega sistema mora v skladu z ZOP biti lastnik vseh objektov, naprav, omrežij in opreme ter nosilec vseh potrebnih pravic na stvareh iz 5., 6., 7., 8., in 9. člena tega akta, ki sestavljajo prenosni sistem, s katerim opravlja dejavnost in naloge operaterja prenosnega sistema plina.

12. člen

(evidence v zvezi s prenosnim sistemom)

(1)

Operater prenosnega sistema vodi eno ali več evidenc podatkov o tehničnih in lokacijskih značilnostih stvari ter pravnih lastnosti pravic, ki sestavljajo prenosni sistem po 5., 6., 7., 8., in 9. členu tega akta.

(2)

Evidence iz prejšnjega odstavka operater prenosnega sistema vodi tako, da omogočajo varno ter zanesljivo obratovanje prenosnega sistema, nadzor prenosnega sistema in varnostnih in varovalnih pasov plinovodov, zagotavljanje podatkov za projektiranje in poseganje v prostor v varnostnem ali varovalnem pasu plinovodov, zagotavljanje podatkov za načrtovanje razvoja prenosnega sistema in njegovega obnavljanja ter zagotavljanje podatkov za izvajanje drugih nalog operaterja prenosnega sistema.

(3)

Evidence iz prvega odstavka tega člena morajo biti vodene in oblikovane tako, da omogočajo hkratno vodenje evidenc infrastrukture iz 107. člena EZ-2 in vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, ki je del prenosnega sistema.

(4)

V zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture mora operater prenosnega sistema vnesti vse izdelane geodetske načrte za novogradnje plinovodov, ki bodo postali sestavni del prenosnega sistema in te podatke redno posodabljati.

(5)

Operater prenosnega sistema upravlja in vzdržuje enoten informacijski sistem, v katerem se zbirajo in upravljajo podatki, potrebni za delovanje trga s plinom in zagotavljanje zanesljive oskrbe s plinom. Operater prenosnega sistema vsakokrat veljavna pravila za dostop in delovanje enotnega informacijskega sistema po prejetem soglasju Agencije objavi na svoji spletni strani.

(6)

Operater prenosnega sistema je bil z odločbo Agencije imenovan kot pripravljavec prognoz v območju izravnave plinskih omrežij Republike Slovenije in prognoziranje ne dnevno merjenih prevzemov uporabnikov omrežja izvaja na podlagi vsakokrat veljavne metodologije, ki je objavljena na spletni strani operaterja prenosnega sistema.

(7)

Operater prenosnega sistema obravnava identifikatorje za določitev entitet ter nadzoruje procese izmenjave podatkov skladno z vsakokrat veljavnim aktom, ki ga sprejme Agencija.

III. TEHNIČNI IN DRUGI POGOJI ZA VARNO OBRATOVANJE PRENOSNEGA SISTEMA Z NAMENOM ZANESLJIVE IN KAKOVOSTNE OSKRBE S PLINOM

1. Zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja prenosnega sistema

13. člen

(splošne obveznosti operaterja prenosnega sistema)

(1)

Operater prenosnega sistema zagotavlja varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje prenosnega sistema z ustreznim načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem sistema in druge opreme, s skrbnim upravljanjem in izvajanjem nadzora nad prenosnim sistemom ter nadziranjem vseh posegov v varovalnem pasu plinovodov.

(2)

Ne glede na druge določbe tega akta operater prenosnega sistema izvede vse potrebne organizacijske in druge ukrepe, da omogoči čim prejšnje ugotavljanje motenj v obratovanju prenosnega sistema, njihovo odpravo in ukrepe za obratovanje do odprave motenj. Operater prenosnega sistema svojo organiziranost in delovanje opravlja tako, da lahko neprekinjeno sprejema prijave uporabnikov sistema o motnjah pri odjemu plina.

(3)

Operater prenosnega sistema in uporabniki sistema so dolžni pri opravljanju svoje dejavnosti s skrbnostjo dobrega gospodarja neprestano skrbeti za največjo mero varnosti obratovanja prenosnega sistema in omrežij, ki so priključena na prenosni sistem, ter energetskih objektov, naprav in napeljav.

(4)

Operater prenosnega sistema s priključitvijo objektov, naprav in napeljav odjemalcev plina na prenosni sistem ne prevzema odgovornosti za tehnično brezhibno in varno obratovanje in delovanje teh objektov, naprav in napeljav, ki izhaja iz predloženih uporabnih dovoljenj oziroma ustreznih dokumentov, skladno z določili tega akta.

14. člen

(obveznosti uporabnikov sistema)

(1)

Uporabnik prenosnega sistema je dolžan zagotoviti operaterju prenosnega sistema prost dostop do plinovoda, postaj in merilnih naprav, kadar se le-ta nahaja na njegovih nepremičninah.

(2)

Uporabnik prenosnega sistema, ki zaradi višje sile, nepredvidenih vzdrževalnih del, motenj na prevzemnem ali predajnem mestu ali drugih razlogov ne more prevzemati oziroma predajati plina v skladu z nominacijo, je ob nastopu takih razmer dolžan o tem takoj obvestiti operaterja prenosnega sistema.

(3)

Uporabnik prenosnega sistema je pred začetkom odjema ali oddaje plina dolžan operaterju prenosnega sistema javiti po posameznih odjemnih mestih upravljavce energetskih naprav in dežurne kontaktne osebe, odgovorne za njihovo vzdrževanje, vključno s kontaktnimi podatki. O spremembah teh podatkov je dolžan uporabnik prenosnega sistema nemudoma obvestiti operaterja prenosnega sistema. Na vsak poziv operaterja prenosnega sistema mu je uporabnik prenosnega sistema dolžan po odjemnih mestih posredovati tudi vse podatke, ki jih ta operater potrebuje za pripravo načrta nujnih ukrepov.

15. člen

(ukrepanje v primeru ogroženosti prenosnega sistema)

Operater prenosnega sistema pripravi in izdela navodila v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter v primeru ogroženosti prenosnega sistema ravna v skladu z njimi.

16. člen

(ukrepanje v primeru poškodb, motenj in okvar)

(1)

Operater prenosnega sistema mora nemudoma in v najkrajšem možnem času popraviti in odpraviti vse poškodbe in okvare, ki se pojavijo na prenosnem sistemu.

(2)

Informacije o motnjah v delovanju, poškodbah ali okvarah na prenosnem sistemu ter o nenadnih dogodkih, ki vplivajo na delovanje dela ali celotnega prenosnega sistema, mora dispečerski center nemudoma posredovati dežurnim ekipam.

(3)

Dispečerski center s pomočjo dežurnih ekip nemudoma izvede vse možne posege na prenosnem sistemu za preprečevanje materialne škode in poškodb ljudi.

(4)

Operater prenosnega sistema ima v ustreznem stanju pripravljenosti organizirane in opremljene strokovne operativne ekipe, ki so sposobne izvesti vse potrebne posege za odpravo poškodb oziroma motenj na prenosnem sistemu in organizacijo potrebnih popravil za vzpostavitev uravnoteženega delovanja v najkrajšem možnem času.

(5)

Če pride do poškodbe, motnje ali okvare na prenosnem sistemu iz razlogov višje sile ali ravnanja tretjih oseb in ravna operater prenosnega sistema v skladu s tem členom in drugimi predpisi ter splošnimi akti, ni odškodninsko odgovoren zaradi začasne omejitve ali prekinitve prenosa plina, če ni drugih temeljev za obstoj odškodninske odgovornosti po splošnih pravilih obligacijskega prava.

17. člen

(zagotavljanje zanesljive oskrbe s plinom)

(1)

Operater prenosnega sistema je dolžan za zagotavljanje zanesljive oskrbe s plinom izvajati vse naloge, ki izhajajo iz Uredbe (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010 (UL L št. 280 z dne 28. 10. 2017, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/1938/EU), EZ-2, ZOP in načrtov pristojnega organa Republike Slovenije, pripravljenih na njeni podlagi.

(2)

V obdobju, ko je razglašena stopnja izrednih razmer pri oskrbi s plinom, mora operater prenosnega sistema v okviru varnega obratovanja sistema omogočiti prenos za dobavo plina zaščitenim odjemalcem in drugim odjemalcem skladno z načrtom pristojnega organa, ki ureja oskrbo s plinom.

2. Postopki za obratovanje prenosnega sistema v kriznih stanjih

18. člen

(obratovanje v kriznih stanjih)

(1)

Krizno stanje na prenosnem sistemu je vsak dogodek ali okoliščina, zaradi katere je moteno uravnoteženo obratovanje dela ali celotnega prenosnega sistema, prekinjen prenos ali ustavljena dobava plina.

(2)

V primeru kriznih stanj prenosnega sistema ima operater prenosnega sistema pravico in obveznost, da takoj izvede možne tehnične ukrepe, s katerimi prepreči širjenje motenj ter vzpostavi nemoten prenos plina.

(3)

Kadar operater prenosnega sistema delno ali v celoti ne izpolni pogodbenih obveznosti zaradi nastopa kriznega stanja, je za čas njenega trajanja prost kakršnekoli odgovornosti do uporabnikov.

(4)

V času trajanja kriznega stanja je uporabnik dolžan plačevati uporabo sistema, skladno s splošnim aktom Agencije, ki ureja omrežnino za uporabo prenosnega sistema, uporabnik pa ni dolžan plačevati uporabo sistema, če je krizno stanje posledica višje sile.

(5)

O nastanku kriznega stanja je operater prenosnega sistema dolžan nemudoma na najhitrejši način pisno obvestiti prizadete uporabnike prenosnega sistema.

3. Nadzor in zavarovanje prenosnega sistema

19. člen

(označevanje plinovodov prenosnega sistema)

(1)

Potek plinovoda mora biti nadzemno označen z označevalnimi tablami, oznakami za nadzor trase plinovoda iz zraka ter opozorilnimi tablami.

(2)

Pri plinovodih z delovnim tlakom do vključno 16 barov so označene spremembe smeri osi plinovoda z označevalnimi tablami, na katerih morajo biti naslednje oznake:

-

številka;

-

premer;

-

globina in

-

odmik plinovoda od postavljenega stebrička.

(3)

Pri gradnji je treba plinovodno cev označiti s položitvijo opozorilnega traku z napisom »PLINOVOD« 0,50 m nad plinovodom.

(4)

Pri plinovodih z delovnim tlakom nad 16 barov je treba najmanj na vsakih 1000 m ravnega dela visokotlačnega plinovoda ter na vseh izrazitejših spremembah smeri osi plinovoda postaviti stebričke za vertikalno signalizacijo. Ti so praviloma postavljeni na razdalji najmanj 0,80 m od osi plinovodne cevi.

(5)

Pri križanjih, kot so ceste, vodotoki, železniški tiri ipd., je treba ne glede na delovni tlak na obeh straneh objekta, ki ga plinovod križa, postaviti označbe ali opozorilne table.

20. člen

(nadzor prenosnega sistema)

(1)

Operater prenosnega sistema mora zagotoviti reden nadzor nad objekti in napravami prenosnega sistema ter redno pregledovati plinovode in njihove varnostne pasove.

(2)

Operater prenosnega sistema zagotovi fizično varovanje objektov in naprav prenosnega sistema glede na stopnjo njihove ogroženosti, upoštevaje tveganja, katerim so izpostavljeni.

(3)

Operater prenosnega sistema podrobneje uredi obveznosti in postopke v zvezi z nadzorom, pregledi in fizičnim varovanjem z internimi navodili.

4. Zagotavljanje uravnoteženih obratovalnih razmer v prenosnem sistemu

21. člen

(splošna obveznost operaterja prenosnega sistema)

(1)

Operater prenosnega sistema skrbi za uravnotežene obratovalne razmere v prenosnem sistemu.

(2)

V okviru tehničnih možnosti je operater prenosnega sistema dolžan izravnavati pretočno-tlačne razmere v prenosnem sistemu tako, da zagotovi varno in zanesljivo obratovanje.

(3)

Za potrebe upravljanja prenosnega sistema in obračuna storitev ter ugotavljanja količin plina, ki je bil sprejet v prenosni sistem oziroma predan iz njega, morajo biti na vseh vstopnih in izstopnih točkah ustrezne merilne naprave.

22. člen

(zagotavljanje plina za delovanje sistema)

Za zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja prenosnega sistema si operater prenosnega sistema zagotovi dobavo plina za pokrivanje lastne rabe po preglednih, nediskriminatornih in tržno zasnovanih postopkih, ob upoštevanju tehničnih zahtev in zahtev glede zanesljivosti dobave plina.

23. člen

(dispečerski center)

(1)

Operater prenosnega sistema organizira dispečersko službo, ki izvaja neprekinjeni 24-urni nadzor nad obratovanjem in upravljanjem prenosnega sistema (v nadaljnjem besedilu: dispečerski center).

(2)

Nadzor nad obratovanjem in upravljanjem prenosnega sistema se izvaja s pomočjo procesne, merilne, registracijske, telemetrijske in programske opreme, ki omogoča:

-

spremljanje procesnih parametrov plina (fizikalnih in kemičnih značilnosti plina, ki so pomembne za prenos plina) in upravljanje prenosnega sistema;

-

evidentiranje vstopnih in izstopnih količin ter procesnih parametrov plina v prenosnem sistemu;

-

ugotavljanje količin plina v prenosnem sistemu;

-

simuliranje in napovedovanje pretočno-tlačnih razmer v prenosnem sistemu;

-

ugotavljanje in javljanje kriznih stanj in neuravnoteženih obratovalnih razmer;

-

nadzor nad obratovanjem in upravljanje ključnih objektov na prenosnem sistemu kot npr. merilno-regulacijskih postaj, kompresorskih postaj in drugih objektov.

(3)

Dispečerski center operaterja prenosnega sistema mora biti na primeren način informacijsko povezan z dispečerskimi centri operaterjev drugih prenosnih sistemov, na katerih sisteme meji oziroma je z njimi povezan sistem operaterja prenosnega sistema. Postopek dela dispečerjev je urejen z internimi navodili za delo operaterja prenosnega sistema.

(4)

Vse prejete informacije o motnjah v obratovanju prenosnega sistema oziroma posameznih plinovodnih objektov ali nenavadnih dogodkih se zabeležijo v dispečerski dnevnik in analizirajo. Na podlagi ugotovitev se izvedejo potrebni ukrepi za odpravo motenj in vzpostavitev uravnoteženega obratovanja prenosnega sistema.

24. člen

(koordinacija s sosednjimi sistemi)

(1)

Operater prenosnega sistema ima v svojem dispečerskem centru stalno povezavo z operaterji sosednjih prenosnih omrežij za potrebe koordinacije s sosednjimi prenosnimi sistemi.

(2)

Pri upravljanju prenosnega sistema operater prenosnega sistema upošteva pogodbena določila pogodb o prenosu z uporabniki prenosnega sistema in bilančnih pogodb z nosilci bilančnih skupin.

5. Vzdrževanje prenosnega sistema

25. člen

(splošna obveznost vzdrževanja)

(1)

Operater prenosnega sistema je dolžan tekoče vzdrževati prenosni sistem tako, da je ves čas ohranjena njegova funkcionalna in obratovalna usposobljenost in varnost delovanja.

(2)

Operater prenosnega sistema je dolžan izvesti dopolnitve prenosnega sistema tako, da vzdržuje objekte in naprave prenosnega sistema s tem, da jih občasno obnovi, zamenja iztrošene sestavne dele oziroma spremeni njihovo konstrukcijo in s tem poveča njihovo vrednost, podaljša dobo obratovanja in izboljša značilnosti obratovanja (investicijsko vzdrževanje).

(3)

Operater prenosnega sistema prenosni sistem vzdržuje ob upoštevanju najboljših praks in sodobnih tehnologij, pri tem posebno skrbnost namenja varnosti, zanesljivosti in učinkovitosti naprav za prenos.

(4)

Operater prenosnega sistema je dolžan namenjati ustrezno pozornost varstvu okolja ter zagotavljanju ustreznih načinov za izpolnitev okoljskih ciljev.

26. člen

(načrti vzdrževanja)

(1)

Operater prenosnega sistema zagotavlja učinkovito vzdrževanje prenosnega sistema z izdelavo letnih načrtov tekočega vzdrževanja s popisom predvidenih del in posegov.

(2)

Dopolnitve prenosnega sistema iz drugega odstavka prejšnjega člena izvaja operater prenosnega sistema na podlagi okvirnih dvoletnih načrtov vzdrževalnih del.

(3)

Če je zaradi izrednih dogodkov potrebno izvesti določena dela vzdrževanja, se v teku načrtovanega obdobja, takoj po nastanku izrednih dogodkov, načrt vzdrževanja ustrezno spremeni oziroma dopolni.

27. člen

(vzdrževalna dela)

(1)

Za zagotovitev varnega in zanesljivega obratovanja prenosnega sistema je operater prenosnega sistema dolžan izvajati načrtovana in druga potrebna vzdrževalna dela.

(2)

V primeru motenj ali okvar na prenosnem sistemu, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na njegovo varno in zanesljivo obratovanje, operater prenosnega sistema izvede izredna in nepredvidena dela za zagotovitev nemotenega in zanesljivega delovanja prenosnega sistema v najkrajšem možnem času.

(3)

Dela iz prvega in drugega odstavka tega člena obsegajo zlasti:

-

zaščito pred mehanskimi, električnimi in kemičnimi vplivi;

-

preventivne preglede;

-

popravila in rekonstrukcije prenosnega sistema;

-

vzdrževanje prenosnega sistema;

-

nadzor nad trasami in nad aktivnostmi tretjih oseb v varovalnem pasu;

-

servisiranje in zamenjave opreme.

(4)

Dela iz prejšnjega odstavka, ki povzročijo začasno omejitev ali prekinitev prenosa plina, operater prenosnega sistema izvaja skladno z 58. členom tega akta. O nameravani izvedbi del operater prenosnega sistema obvesti uporabnike v skladu s tretjim odstavkom 95. člena ZOP.

(5)

Operater prenosnega sistema ne odgovarja za škodo, ki uporabniku sistema nastane zaradi začasne omejitve ali prekinitve prenosa plina zaradi vzdrževalnih del na sistemu, če ravna v skladu z ZOP in sam ni odgovoren za nastanek razloga za vzdrževalna dela.

28. člen

(predvidena dela na prenosnem sistemu)

(1)

Predvidena dela je operater prenosnega sistema dolžan opraviti v času, ki je nujno potreben, da se delo opravi, in izbrati čas, ki čim manj prizadene uporabnike sistema plina. Za izbiro primernega časa lahko operater prenosnega sistema od uporabnikov sistema zahteva podatke o predvideni uporabi prenosnega sistema. Za začasno omejitev ali prekinitev prenosa ali dobave plina, ki je posledica izvedbe teh del, operater prenosnega sistema ni odškodninsko odgovoren.

(2)

Operater prenosnega sistema mora o predvideni prekinitvi v pisni obliki pravočasno obvestiti uporabnike iz prejšnjega odstavka. Kot pravočasno obvestilo se šteje obvestilo, poslano uporabnikom sistema najmanj mesec pred začetkom del.

(3)

Če je operater prenosnega sistema pozvan, da izvede na prenosnem sistemu določena dela zaradi potreb tretjih oseb, izvede ta dela na njihove stroške, po predhodni presoji upravičenosti zahtevanih del in vpliva predvidenih del na uporabnike. Operater prenosnega sistema o izvedbi del predhodno sklene ustrezen pisni sporazum oziroma pogodbo.

(4)

Operater prenosnega sistema začne z deli na zahtevo tretje osebe potem, ko mu je le-ta predložila usklajen dogovor z vsemi prizadetimi uporabniki prenosnega sistema. Če so posledice teh del motnje v delovanju dela ali celotnega prenosnega sistema, nosi stroške odprave motenj in morebitno škodo uporabnikov naročnik teh del.

(5)

Izvedbo del lahko operater prenosnega sistema prepusti tudi tretji osebi, kolikor ta oseba dokaže, da ima za izvedbo teh del izbranega usposobljenega izvajalca. Dela se morajo izvajati skladno z operativnimi tehničnimi navodili operaterja prenosnega sistema.

6. Tehnične zahteve in smernice za prenosni sistem

29. člen

(splošne določbe)

(1)

Pri umeščanju v prostor, projektiranju in graditvi objektov, ki sestavljajo prenosni sistem, kot tudi pri njihovem opremljanju z napravami, operater prenosnega sistema upošteva zadnje stanje tehnike in uporablja najboljše ekonomsko upravičene rešitve in tehnologije, tako da je v največji možni meri zagotovljena varnost, zanesljivost in učinkovitost prenosnega sistema ter zasledovanje ciljev varovanja in izboljševanja okolja.

(2)

Operater prenosnega sistema izvede tudi gradnje, rekonstrukcije ali obnove, ki niso predvidene v veljavnem 10-letnem razvojnem načrtu omrežja, če gre za:

-

nujno odpravo posledic naravnih ali drugih nesreč ter drugih poškodb prenosnega sistema;

-

nujna vzdrževalna dela na prenosnem sistemu;

-

dela, ki so potrebna zaradi dovoljenih posegov tretjih oseb v varovalni pas prenosnega sistema;

-

dela, ki so potrebna zaradi dovoljene priključitve novih uporabnikov sistema;

-

izvedbo investicije, za katero je uporabnik sistema zagotovil pokritje nesorazmernih stroškov;

-

izvedbo investicij, ki so potrebne za odpravo lokalnih ozkih grl na prenosnem sistemu.

(3)

Operater prenosnega sistema mora kot dober gospodar skleniti zavarovalne pogodbe za zavarovanje tveganj, ki so povezana z izvrševanjem izvajanja dejavnosti operaterja prenosnega sistema. Obseg in vsota zavarovanj morata vključevati vsaj strojelomno in požarno zavarovanje in zavarovanje odgovornosti operaterja prenosnega sistema za neposredno škodo, povzročeno tretjim osebam.

30. člen

(tehnične zahteve)

(1)

Operater prenosnega sistema mora projektirati in graditi objekte, ki sestavljajo prenosni sistem, skladno s tehničnimi predpisi, in jih opremljati z napravami, ki izpolnjujejo zahteve teh predpisov.

(2)

Pri projektiranju in gradnji prenosnega sistema ter opremljanju objektov z napravami je treba upoštevati rešitve in ukrepe, ki izkazujejo zadnje stanje tehnike, razen če ni s predpisi iz prejšnjega odstavka določeno drugače.

(3)

Zadnje stanje tehnike in tehnične predpise iz tega člena morajo upoštevati tudi vse druge osebe, ki projektirajo ali gradijo dele prenosnega sistema.

31. člen

(opustitev dela prenosnega sistema)

(1)

Operater prenosnega sistema lahko opusti del prenosnega sistema s tem, da ga preneha uporabljati za izvajanje prenosa plina.

(2)

Opustitev dela prenosnega sistema je dopustna:

-

če je zaradi iztrošenosti tega dela prenosnega sistema njegovo nadaljnje obratovanje nevarno ali neizvedljivo, pa zaradi nadomestnih zmogljivosti sistema investicijska vlaganja v ta del sistema niso potrebna oziroma ekonomsko upravičena;

-

če se na mestu opuščenega plinovoda zgradi nov plinovod, pa je zaradi tega treba dosedanji plinovod opustiti in razgraditi;

-

če gre za priključni plinovod ali drug del prenosnega sistema, ki je namenjen le enemu ali več določenih uporabnikov, ki zaradi opustitve priključka ali trajnega odklopa ne odjema oziroma ne odjemajo plina več na zadevnem priključku oziroma priključkih, pa ni pričakovati, da bi na tem priključku ali teh priključkih prišlo do novih priključitev odjemalcev v času, ki bi opravičeval vzdrževanje tega dela prenosnega sistema in ohranjanje njegove obratovalne usposobljenosti;

-

če je treba zaradi prestavitve dela prenosnega plinovoda stari del opustiti oziroma fizično odstraniti;

-

če iz kakršnegakoli drugega razloga del prenosnega sistema ni več potreben za nemoteno obratovanje prenosnega sistema oziroma za zagotavljanje ustreznih prenosnih zmogljivosti skladno s predpisi, splošnimi akti in pogodbami.

(3)

Opustitev dela prenosnega plinovoda operater prenosnega sistema praviloma izvede tako, da ga z ustreznimi tehničnimi ukrepi zavaruje in s tem omogoči njegovo ohranitev ter vzdrževanje.

(4)

Operater prenosnega sistema fizično odstrani opuščeni del prenosnega sistema, če ni mogoče pričakovati, da bo opuščeni del tega sistema mogoče spet uporabljati in je to potrebno zaradi izvedbe dopustnih in načrtovanih prostorskih ureditev oziroma zaradi varovanja okolja.

(5)

Opuščeni del prenosnega plinovoda, ki se izroči v last in posest investitorju prestavitve prenosnega plinovoda (tretji osebi), ni več sestavni del prenosnega sistema in zanj ni potrebno operaterju prenosnega sistema voditi dokumentacije.

7. Posegi v varovalni in varnostni pas plinovoda, ki je del prenosnega sistema

32. člen

(prostorsko načrtovanje v varovalnem pasu prenosnega plinovoda)

(1)

Varovalni pas prenosnega plinovoda je zemljišče na obeh straneh plinovoda, ki ga določa zakon ali drug predpis.

(2)

Pri pripravi smernic prostorskega načrtovanja operater prenosnega sistema upošteva tehnične zahteve, ki jih določajo predpisi, zahteve iz Priloge 1, ki je sestavni del tega akta, in pri posegih na prenosni sistem plina tudi zadnje stanje tehnike.

(3)

Pri pripravi smernic operater prenosnega sistema tudi določi morebitne posebne varnostne ukrepe, ki jih je treba predvideti, skladno s predpisom ministra, ki ureja pogoje poseganja v varovalni pas prenosnega plinovoda.

33. člen

(posegi v prostor v varovalnem in varnostnem pasu prenosnega plinovoda)

(1)

Za izvedbo kakršnekoli prostorske ureditve v smislu zakona, ki ureja prostor (v nadaljnjem besedilu: poseg), v območju varovalnega pasu prenosnega plinovoda, mora investitor ali izvajalec dobiti pisno soglasje oziroma mnenje operaterja prenosnega sistema na podlagi predpisa, ki ureja pogoje za posege na območjih varovalnega pasu prenosnega plinovoda.

(2)

Pred začetkom projektiranja ali izvajanja posega v prostor je dolžan projektant, izvajalec del ali investitor posega pridobiti potrebne podatke o legi plinovoda iz zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture ali iz evidence infrastrukture operaterja prenosnega sistema. Če projektant, izvajalec del ali investitor novogradnje ne pridobi teh podatkov, odškodninsko odgovarja operaterju prenosnega sistema za nastalo škodo, ki bi nastala pri poseganju v prostor.

(3)

Za gradnjo objektov, za katere je treba po predpisih, ki urejajo graditev, pridobiti gradbeno dovoljenje, se mnenje iz prvega odstavka tega člena izda v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja. Predmetno mnenje se lahko izda tudi že pred postopkom pridobitve gradbenega dovoljenja, če investitor z vlogo predloži popolno projektno dokumentacijo, ki omogoča izdajo mnenja.

(4)

Za gradnjo objektov, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, kot tudi za izvajanje kakršnihkoli drugih prostorskih ureditev, za katere ni potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja, mora investitor ali izvajalec pridobiti soglasje iz prvega odstavka tega člena pred začetkom izvajanja del.

(5)

Po izvedenem posegu operater prenosnega sistema izda investitorju oziroma izvajalcu del izjavo o izpolnjenih pogojih iz mnenja oziroma soglasja, potem ko ta oseba predloži načrt izvedenih del in geodetski načrt izvedenega posega z vrisanim plinovodom, če so bili pri izvedbi posega izpolnjeni pogoji iz mnenja oziroma soglasja.

(6)

Varnostni pas prenosnega plinovoda je zemljišče na obeh straneh plinovoda znotraj varovalnega pasu, ki ga določa zakon ali drug predpis.

(7)

V varnostnem pasu se smejo graditi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela le, če je to nujno potrebno za gradnjo, rekonstrukcijo, obratovanje, nadzor ali vzdrževanje prenosnega sistema ali gospodarske javne infrastrukture po predpisih, ki urejajo graditev, oziroma če investitor oziroma izvajalec del pridobi mnenje operaterja prenosnega sistema pred začetkom izvajanja del.

34. člen

(projektni pogoji in mnenje za gradbeno dovoljenje v varovalnem pasu)

(1)

Na zahtevo investitorja ali izvajalca del določi operater prenosnega sistema projektne pogoje na podlagi predpisov in tehničnih zahtev iz Priloge 1 tega akta.

(2)

Če posebni varnostni ukrepi, ki jih je v primeru posega v varovalni pas plinovoda treba predvideti, skladno s predpisom ministra, ki ureja pogoje poseganja v varovalni pas prenosnega plinovoda, niso bili določeni s prostorskim aktom, ki ureja prostor na območju načrtovane gradnje objekta ali drugega posega na podlagi gradbenega dovoljenja, mora v projektnih pogojih biti predvideno tudi, da mora projektna dokumentacije vsebovati izvedbo teh varnostnih ukrepov.

(3)

Če je zaradi načrtovane gradnje ali drugega posega, ki se izvaja na podlagi gradbenega dovoljenja, potrebna prestavitev prenosnega sistema, pa to ni že predvideno v prostorskem aktu, ki ureja prostor na območju načrtovane gradnje objekta ali drugega posega na podlagi gradbenega dovoljenja, operater prenosnega sistema v projektnih pogojih določi obveznosti v zvezi s pripravo projektne dokumentacije, ki se nanaša na prestavitev plinovoda skladno s predpisi in tem aktom.

(4)

Če izdaja projektnih pogojev za projektiranje objekta ali drugega posega v prostor na podlagi gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov ni zahtevana, operater prenosnega sistema upošteva varnostne ukrepe ali obveznosti s prestavitvijo prenosnega sistema pri odločanju o izdaji soglasja k gradbenemu dovoljenju. Na vlogo investitorja ali projektanta ju lahko operater prenosnega sistema ne glede na obveznost izdaje projektnih pogojev obvesti o zahtevah za projektiranje iz tega člena.

(5)

Operater prenosnega sistema lahko izda mnenje le, če je investitor upošteval vse zahteve za projektiranje iz tega člena.

(6)

Če je zaradi načrtovane gradnje ali drugega posega, ki se izvaja na podlagi gradbenega dovoljenja, potrebna prestavitev prenosnega sistema, se ta izvede skladno s 36. členom tega akta. V takem primeru izda operater prenosnega sistema eno mnenje za prestavitev in eno za poseg v varovalni pas. Ta določba se uporablja tudi v primeru, ko je treba pridobiti posebno gradbeno dovoljenje za izvedbo varnostnega ukrepa iz drugega odstavka tega člena.

35. člen

(soglasje k drugim posegom v varovalnem pasu prenosnega plinovoda)

(1)

Za pridobitev soglasja iz četrtega odstavka 33. člena tega akta mora investitor ali izvajalec del predložiti operaterju prenosnega sistema projekt gradnje ali načrt izvajanja drugih del, ki je dovolj podroben, da je iz njega mogoče ugotoviti, ali bodo pri gradnji tega objekta upoštevane zahteve predpisov in Priloge 1 tega akta in pri posegih na prenosni sistem plina tudi zadnje stanje tehnike. Če projekt ni dovolj podroben, zahteva operater prenosnega sistema njegovo dopolnitev.

(2)

Določbe drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka prejšnjega člena se uporabljajo tudi pri odločanju o izdaji soglasja k posegu iz prejšnjega odstavka.

36. člen

(prestavitev prenosnega sistema)

(1)

Prestavitev prenosnega sistema je prestavitev prenosnega plinovoda oziroma objekta, ki sestavlja prenosni sistem, skupaj s sistemom povezanih naprav.

(2)

Če je zaradi načrtovane gradnje ali drugega posega, za katerega je potrebno pridobiti samostojno gradbeno dovoljenje, potrebna prestavitev prenosnega sistema, mora za to prestavitev v imenu operaterja prenosnega sistema in za svoj račun investitor načrtovane gradnje ali drugega posega pridobiti gradbeno dovoljenje za prestavljeni del prenosnega sistema. Investitor načrtovane gradnje ali drugega posega lahko za prestavitev prenosnega sistema pridobi gradbeno dovoljenje tudi v svojem imenu in za svoj račun, vendar se mora pridobljeno gradbeno dovoljenje prenesti na operaterja prenosnega sistema pred pričetkom izvajanja gradnje prestavitve prenosnega sistema.

(3)

Operater prenosnega sistema izda mnenje k prestavitvi prenosnega sistema, ko investitor predloži operaterju prenosnega sistema popolno projektno dokumentacijo in podpisano pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij. Po izdaji mnenja k prestavitvi prenosnega sistema izda operater prenosnega sistema tudi mnenje za poseg v varovalnem pasu, zaradi katerega se prenosni sistem predhodno prestavi.

(4)

Investitor iz prejšnjega odstavka mora v imenu operaterja prenosnega sistema in za svoj račun pridobiti vse potrebne stvarne in druge pravice na nepremičninah, na katerih bo zgrajen nadomestni prenosni sistem. Pred zaplinitvijo nadomestnega prenosnega sistema je potrebno zagotoviti, da je v zemljiško knjigo vpisana služnost obratovanja, vzdrževanja in nadzora nadomestnega prenosnega sistema v korist operaterja prenosnega sistema, za čas trajanja prenosnega sistema za vso nadomestno traso prenosnega sistema.

(5)

Pred zaplinitvijo nadomestnega prenosnega sistema mora investitor pridobiti in operaterju prenosnega sistema predložiti vso potrebno dokumentacijo, na podlagi katere bo omogočeno obratovanje prenosnega sistema skladno s predpisi takoj po vključitvi nadomestnega prenosnega sistema v obstoječ prenosni sistem, med drugim uporabno dovoljenje prestavljenega dela prenosnega plinovoda (ali zapisnik tehničnega pregleda brez zadržkov za izdajo uporabnega dovoljenja), geodetski posnetek izvedenega stanja in dokazilo o zanesljivosti objekta.

(6)

Investitor nadomestnega prenosnega sistema in operater prenosnega sistema v roku 30 dni po zaplinitvi nadomestnega prenosnega sistema skleneta dogovor (primopredajo), s katerim investitor nadomestnega prenosnega sistema brezplačno izroči v last in posest nadomestni prenosni sistem operaterju prenosnega sistema. Operater prenosnega sistema pa investitorju sočasno brezplačno izroči v last in posest tisti del prenosnega sistema, ki je bil nadomeščen z nadomestnim prenosnim sistemom.

(7)

Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za izvedbo posebnih varnostnih ukrepov, ki jih je v primeru posega v varovalni pas prenosnega plinovoda treba predvideti skladno s predpisom ministra, ki ureja pogoje poseganja v varovalni pas prenosnega plinovoda.

37. člen

(izvajanje del v varovalnem ali varnostnem pasu)

(1)

Najmanj 10 dni pred začetkom izvajanja kakršnihkoli del na območju varovalnega pasu prenosnega plinovoda mora investitor ali izvajalec del predložiti operaterju prenosnega sistema:

-

pisno prijavo začetka del z navedbo datuma njihovega začetka in predvidene dinamike;

-

projekt za izvedbo del s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, če je za izvedbo del potrebno;

-

naročilo za nadzor operaterja prenosnega sistema in

-

podatke o izvajalcu ter odgovornem vodji del.

(2)

Investitor ali izvajalec del mora predložiti operaterju prenosnega sistema v potrditev situacijski prikaz transportnih poti na gradbišče, da zaradi izvajanja prevozov ne bi prišlo do poškodovanja obstoječega prenosnega plinovoda.

(3)

Transport preko prenosnega plinovoda izven javnih cest se lahko izvaja le po predhodno zavarovanih prehodih v dogovoru z operaterjem prenosnega sistema ob izvedenih ukrepih zavarovanja plinovoda in skladno s načrtom ureditve gradbišča.

(4)

Pred začetkom izvajanja del operater prenosnega sistema zakoliči plinovod, zakoličena trasa pa mora ostati vidno označena v času trajanja del.

(5)

V varnostnem pasu prenosnega plinovoda so dovoljena dela le pod neposrednim nadzorom pooblaščenih predstavnikov operaterja prenosnega sistema, pri čemer je treba upoštevati zahteve, določene s predpisi in Prilogo 1 tega akta in pri posegih na prenosni sistem plina tudi zadnje stanje tehnike.

(6)

Prejšnji odstavek velja tudi za dela v varnostnem pasu plinovoda, ki niso sestavni del izvajanja posega v prostor, lahko pa vplivajo na varno obratovanje plinovoda.

38. člen

(nedovoljeni posegi v varovalni ali varnostni pas prenosnega plinovoda)

(1)

Če operater prenosnega sistema ugotovi, da je prišlo do posega v varovalni oziroma varnostni pas v nasprotju s predpisi ali tem aktom, takoj neposredno prepove izvajanje del v zvezi s tem posegom osebam, ki jih izvajajo, in o tem obvesti državne organe, pristojne za ukrepe v zvezi z nedovoljenimi posegi v prostor in za pregon prekrškov v zvezi s tem.

(2)

Enako ravna operater prenosnega sistema, če se sicer dovoljena dela v varovalnem ali varnostnem pasu prenosnega plinovoda izvajajo v nasprotju s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma projektom za izvedbo del, na katere je operater prenosnega sistema izdal mnenje oziroma soglasje. Prav tako enako ravna operater prenosnega sistema v primeru izvajanja del v nasprotju s potrjenim načrtom gradbišča oziroma prikazom transportnih poti.

(3)

V varnostnem pasu prenosnega plinovoda operater prenosnega sistema zagotovi, da se dela ves čas izvajajo pod neposrednim nadzorom pooblaščenih predstavnikov operaterja prenosnega sistema in skladno z navodili teh oseb, pri čemer ravna v skladu s prvim in drugim odstavkom, če izvajalec del ne izvaja del pod neposrednim nadzorom pooblaščenih predstavnikov operaterja prenosnega sistema ali ne ravna v skladu z navodili teh oseb.

39. člen

(stroški posega v varovalni ali varnostni pas prenosnega plinovoda)

(1)

Investitor ali izvajalec del v varovalnem pasu prenosnega plinovoda nosi vse stroške, ki jih povzroči operaterju prenosnega sistema z umeščanjem v prostor, načrtovanjem in izvedbo teh del.

(2)

Stroški iz prejšnjega odstavka obsegajo neposredne stroške teh del, kot so stroški izvedbe posebnih varnostnih ukrepov ali prestavitve plinovoda, ne glede na to ali jih izvede investitor oziroma izvajalec del ali operater prenosnega sistema, in posredne stroške (npr. obveznosti operaterja prenosnega sistema do tretjih oseb zaradi poseganja v varovalni ali varnostni pas), ki nastanejo operaterju prenosnega sistema v zvezi z deli v varovalnem pasu prenosnega plinovoda.

(3)

Stroške v zvezi z deli v varovalnem pasu prenosnega plinovoda sestavljajo tudi vrednost izpihanega plina ter vrednost storitev in del, ki jih izvaja operater prenosnega sistema v zvezi z deli v varovalnem pasu prenosnega plinovoda in brez teh del ne bi bila potrebna, kot so strokovno delo v zvezi s soglasji, nadzor nad izvajanjem del ipd.

(4)

Če je za izvedbo posega v varovalnem pasu prenosnega plinovoda potrebno prestaviti plinovod, sestavljajo stroške, ki jih nosi investitor, vsi stroški, povezani s to prestavitvijo, vključno z izpihanim plinom ter vključno z morebitnimi obveznostmi do uporabnikov sistema.

(5)

Za plačilo stroškov posega v varovalni ali varnostni pas prenosnega plinovoda skleneta investitor oziroma izvajalec del ter operater prenosnega sistema najkasneje pred izdajo soglasja oziroma mnenja k posegu pogodbo, s katero uredita medsebojna vprašanja v zvezi s plačilom teh stroškov, vključno z ustreznim zavarovanjem obveznosti investitorja oziroma izvajalca del.

(6)

Operater prenosnega sistema lahko izda soglasje oziroma mnenje za poseg v varovalnem pasu plinovoda le, če je bila predhodno podpisana pogodba iz prejšnjega odstavka in je ta pogodba stopila v veljavo.

IV. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA PRENOSNI SISTEM IN NAČIN PRIKLJUČITVE NA PRENOSNI SISTEM

1. Odločanje o pravici do priključitve

40. člen

(pravica do priključitve)

(1)

Pravico do priključitve na prenosni sistem (v nadaljnjem besedilu: pravica do priključitve) ima vsaka oseba, ki namerava zgraditi objekte in naprave, z uporabo katerih bo postala končni odjemalec plina, operater distribucijskega sistema plina ali drug uporabnik sistema, ki za predajo ali odjem plina potrebuje priključitev svojih objektov in naprav na prenosni sistem, razen če so izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom ali drugim predpisom, po katerih sme operater prenosnega sistema priključitev zavrniti.

(2)

Pravica do priključitve na določenem priključnem mestu z določenim priključkom se pridobi z dokončnostjo soglasja za priključitev, izvršuje pa se na način, določen v pogodbi o priključitvi.

(3)

Pravica do priključitve preneha, če preneha soglasje za priključitev, po sklenitvi pogodbe o priključitvi pa, če preneha veljati ta pogodba.

(4)

Pravica do priključitve preneha tudi v trenutku, ko operater prenosnega sistema skladno z zakonom in tem aktom trajno odklopi uporabnika sistema.

(5)

Določbe tega akta o priključitvi na prenosni sistem se ne uporabljajo za povezavo dveh ali več prenosnih sistemov plina.

41. člen

(en uporabnik sistema na eno priključno mesto)

(1)

Na enem priključnem mestu so lahko priključeni le objekti in naprave enega končnega odjemalca plina ali enega operaterja distribucijskega sistema, razen v primerih, določenih s tem aktom.

(2)

Na istem priključnem mestu so lahko priključeni objekti in naprave več uporabnikov sistema, če so do 4. septembra 2004 za to priključno mesto pridobili soglasje za priključitev ali sklenili z operaterjem prenosnega sistema pogodbo o priključitvi ali pogodbo o dostopu do sistema ali če so bili pred tem datumom dejansko že priključeni s tem priključnim mestom.

(3)

Če zaradi statusnih sprememb uporabnika priključka ali zaradi pravnega prometa z njegovimi objekti in napravami pride do položaja, da bi novi lastnik oziroma uporabnik teh naprav odjemal plin preko priključnega mesta dosedanjega uporabnika priključka, lahko dosedanji uporabnik priključka zaprosi za pridobitev statusa zaprtega distribucijskega sistema. Če dosedanji uporabnik priključka ne želi zaprositi za pridobitev statusa zaprtega distribucijskega sistema ali tega dovoljenja ne dobi, mora novi lastnik oziroma uporabnik teh objektov in naprav vložiti zahtevo za izdajo soglasja za priključitev za svoje priključno mesto najkasneje v treh mesecih od vpisa statusne spremembe v sodni register oziroma od sklenitve pogodbe, na podlagi katere je pridobil zadevne objekte ali naprave.

(4)

Če novi lastnik oziroma uporabnik ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, ali če mu je soglasje za priključitev dokončno zavrnjeno, mora dosedanji uporabnik priključka onemogočiti novemu lastniku oziroma uporabniku objektov in naprav, da bi odjemal plin preko priključnega mesta dosedanjega uporabnika, sicer ravna operater prenosnega sistema v skladu s pooblastili, ki jih ima za primer, da je končni odjemalec omogočil prek svojih energetskih naprav priključitev energetskih naprav drugih uporabnikov sistema brez soglasja operaterja prenosnega sistema.

42. člen

(zahteva za soglasje)

(1)

Operater prenosnega sistema odloča o soglasju za priključitev na zahtevo osebe iz prvega odstavka 40. člena tega akta.

(2)

Zahteva mora vsebovati:

-

ime oziroma firmo in naslov ter matično oziroma EMŠO številko vlagatelja;

-

podatke o napravah, na katerih se bo uporabljal plin;

-

želeno priključno mesto in pretočne karakteristike priključka ter predajni tlak;

-

največji in najmanjši pretok plina;

-

predvideni začetek uporabe priključka;

-

obdobje uporabe priključka;

-

namen uporabe priključka;

-

predviden obseg uporabe priključka po posameznih letih;

-

posebnosti odjema ali oddaje plina ter posebnosti tehnologije uporabe plina;

-

uporabo nadomestnega goriva;

-

soglasje Agencije, če gre za priključitev iz prvega odstavka 59. člena ZOP.

(3)

Operater prenosnega sistema objavi vzorec obrazca zahteve na svoji spletni strani.

(4)

Če operater prenosnega sistema ugotovi, da se na območju, kjer vlagatelj zahteva nov priključek, izvaja gospodarska javna služba dejavnost operaterja distribucijskega sistema, prekine postopek in napoti vlagatelja, da pridobi odločitev operaterja distribucijskega sistema o zavrnitvi obravnavane priključitve na distribucijski sistem. Ta določba se ne uporablja v postopku odločanja o zahtevi za prenos soglasja za priključitev iz 47. člena tega akta, zahtevi za spremembo uporabnika sistema na priključku iz 56. člena tega akta, zahtevi za spremembo tehničnih značilnosti priključka iz 57. člena tega akta, za novo priključitev na priključnem mestu, kjer je bil prejšnji uporabnik trajno odklopljen, ter v postopku odločanja o zahtevi za priključitev proizvajalca vodika, ki se želi priključiti in v sistem oddajati vodik.

(5)

Če v enem letu od vročitve sklepa o prekinitvi postopka vlagatelj ne pridobi odločitve operaterja distribucijskega sistema o zavrnitvi obravnavane priključitve na distribucijski sistem, operater prenosnega sistema zavrže zahtevo za priključitev.

43. člen

(pogoji za izdajo soglasja za priključitev)

(1)

Pred izdajo soglasja za priključitev operater prenosnega sistema preveri:

-

ali zahteva za izdajo soglasja za priključitev izpolnjuje predpisane tehnične pogoje za priključitev;

-

ali bi zaradi zahtevane priključitve prišlo do večjih motenj v delovanju prenosnega sistema;

-

ali bi zahtevana priključitev povzročila nastanek nesorazmernih stroškov (ekonomska upravičenost investicije).

(2)

Pri presoji pogojev iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka operater prenosnega sistema upošteva stanje prenosnega sistema v času odločanja o zahtevi za izdajo soglasja in predvidene naložbe v razvoj prenosnega sistema, ki so vključene v veljavni naložbeni načrt operaterja sistema, s predvideno dinamiko izvedbe v okviru naslednjih dveh let.

44. člen

(sprememba zahteve za soglasje)

(1)

Če operater prenosnega sistema ugotovi, da niso izpolnjeni predpisani pogoji za priključitev z zahtevanim priključkom, razen pogoja iz tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena, ali da bi zaradi tega priključka prišlo do večjih motenj v delovanju sistema, pa bi bili z drugačnimi pogoji in značilnostmi priključka pogoji za priključitev izpolnjeni oziroma ne bi prišlo do večjih motenj v delovanju sistema, o tem obvesti vlagatelja in določi rok, v katerem lahko spremeni svojo zahtevo. Spremenjena zahteva glede zmogljivosti zahtevanega priključka se šteje za novo zahtevo in operater prenosnega sistema postopa v skladu s četrtim in petim odstavkom 42. člena.

(2)

Če v roku iz prejšnjega odstavka stranka ne spremeni zahteve, nadaljuje operater prenosnega sistema odločanje o vloženi zahtevi.

(3)

Če operater prenosnega sistema ugotovi, da bodo nastali zaradi priključitve nesorazmerni stroški, jih izračuna skladno z 48. in 49. členom tega akta, o izračunu obvesti vlagatelja in določi rok, v katerem se mora izreči o tem, ali bo kril te stroške.

Sistemska obratovalna navodila za prenosni sistem plina

Časovnica