• PREDPIS
  • VELJAVEN

Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 41-1680/1994, stran 2645 DATUM OBJAVE: 12.7.1994

VELJAVNOST: od 27.7.1994 / UPORABA: od 27.7.1994

RS 41-1680/1994

Verzija 6 / 6

Čistopis se uporablja od 30.4.2002 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 21.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 21.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 30.4.2002
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94) izdaja minister za pravosodje v soglasju z ministrom za delo, družino in socialne zadeve in ministrom za finance
PRAVILNIK o napredovanju zaposlenih v državni upravi

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik podrobneje določa pogoje in postopek napredovanja zaposlenih v višji plačilni razred v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih, razen funkcionarjev v navedenih službah in organih (v nadaljnjem besedilu: zaposleni).

2. člen

Na delovnem mestu lahko v višji plačilni razred napreduje zaposleni, ki:

-

ima zahtevano stopnjo strokovne izobrazbe za delovno mesto, na katerega je razporejen;

-

izpolnjuje druge zahtevane pogoje za razporeditev na delovno mesto in

-

izpolni pogoje za napredovanje, določene z zakonom in tem pravilnikom.

3. člen

Z napredovanjem v višji plačilni razred pridobi zaposleni višji količnik za določitev osnovne plače od količnika za določitev osnovne plače delovnega mesta, na katerega je razporejen.
Za napredovanje se uporabljajo plačilni razredi in količniki, določeni z zakonom.
Če so uvedeni vmesni plačilni razredi, se ti razredi uporabljajo tudi za napredovanje.

4. člen

Na delovnem mestu lahko zaposleni napredujejo največ za pet plačilnih razredov, zdravniki pa za sedem plačilnih razredov.

5. člen

Zaposleni lahko napreduje po preteku najmanj treh let od prve razporeditve oziroma od zadnjega napredovanja (v nadaljevanju: napredovalno obdobje). Pri tem se upošteva dejanska delovna doba.
Izjemoma lahko zaposleni ob pogojih, določenih v tem pravilniku. napreduje prej kot v treh letih.
V obdobje iz prvega odstavka tega člena se všteva čas, ki ga je zaposleni prebil na delovnih mestih enake ali podobne zahtevnosti. Pri tem se kot delovna mesta enake ali podobne zahtevnosti štejejo za višje upravne delavce vsa delovna mesta višjih upravnih delavcev oziroma druga vodilna ali vodstvena delovna mesta oziroma delovna mesta s posebnimi pooblastili ali odgovornostmi v isti tarifni skupini, za upravne in strokovno tehnične delavce pa vsa delovna mesta, ki so uvrščena v isto ali višjo tarifno skupino.
V obdobje iz prvega odstavka tega člena se ne všteva čas pripravništva ter čas odsotnosti zaposlenega z dela zaradi bolezni, izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja ali drugih vzrokov v nepretrganem trajanju, daljšem od 6 mesecev, razen zaradi strokovnega izpopolnjevanja, na katerega je zaposlenega napotil delodajalec in porodniškega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka, odsotnosti zaradi poklicne bolezni in zaradi poškodbe pri delu.

6. člen

Zaposleni, ki je izpolnil pogoje za napredovanje, napreduje za en plačilni razred.
Izjemoma lahko zaposleni v primerih, določenih s tem pravilnikom, napreduje hkrati za največ dva plačilne razrede.

7. člen

Delodajalec vodi osebno mapo zaposlenega, v kateri se zbirajo tudi vsi podatki v zvezi z njegovim napredovanjem.

II. POGOJI NAPREDOVANJA

8. člen

(Pogoji napredovanja)
Pogoji za napredovanje na delovnem mestu so:

1.

dodatna funkcionalna znanja,

2.

interdisciplinarna usposobljenost delavca za opravljanje del na različnih delovnih mestih v okviru poklica,

3.

samostojnost in zanesljivost pri delu,

4.

ustvarjalnost in

5.

nadpovprečna delovna uspešnost, izkazana v daljšem času.
Posamezni kriteriji v okviru predpisanih pogojev se ovrednotijo s točkami oziroma s pisno oceno.

9. člen

(dodatna funkcionalna znanja)
Kriteriji iz pogoja dodatnih funkcionalnih znanj so pridobljena in s potrdilom izkazana strokovna usposobljenost in funkcionalna znanja, ki omogočajo boljše in hitrejše opravljanje delovnih nalog in niso predpisana kot pogoj za razporeditev na delovno mesto, in sicer:

-

doktorat znanosti 250 točk

-

magisterij 150 točk

-

specializacija po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi 100 točk

-

specializacija po pridobljeni višji strokovni izobrazbi 75 točk

-

specializacija po pridobljeni srednji strokovni izobrazbi 50 točk

-

diploma o pridobitvi visoke strokovne izobrazbe 100 točk

-

diploma o pridobitvi višje strokovne izobrazbe 75 točk

-

diploma oziroma spričevalo o pridobitvi strokovne izobrazbe do vključno V. stopnje 50 točk

-

pravniški državni izpit 100 točk

-

strokovni izpit, razen izpita po končani pripravniški dobi 50 točk

-

pedagoško - andragoška dokvalifikacija 50 točk

-

certifikat 6 aktivnem znanju tujega jezika 50 točk

-

usposobljenost za delo v državni upravi po verificiranih programih visoka izobrazba 75 točk

-

usposobljenost za delo v državni upravi po verificiranih programih višja izobrazba 50 točk

-

usposobljenost za delo v državni upravi po verificiranih programih srednja izobrazba 25 točk

-

– znanja in veščine, ki jih je zaposleni
pridobil s tečaji, seminarji in usposabljanji
v trajanju najmanj 8 pedagoških ur oziroma
1 dan brez preizkusa znanja                                      5 točk

-

– znanja in veščine, ki jih je zaposleni
pridobil z 2 do 4 dnevnimi tečaji, seminarji
in usposabljanji brez preizkusa znanja                          10 točk

-

– znanja in veščine, ki jih je zaposleni
pridobil s 5 in več dnevnimi tečaji,
seminarji in usposabljanji brez preizkusa znanja                15 točk

-

– v primerih, ko se tečaji, seminarji
in usposabljanja zaključijo s preizkusom
znanja, se doda točkam iz šestnajste,
sedemnajste in osemnajste alinee tega
člena za opravljen preizkus znanja še 5 točk,
s tem, da skupna vsota zbranih točk
v napredovalnem obdobju po šestnajsti,
sedemnajsti osemnajsti in devetnajsti
alinei tega člena ne sme preseči                               100 točk.

-

obvladovanje novih metod in postopkov pri delu ter prilagajanje novim sredstvom za delo (če to znanje ni upoštevano v kriterijih iz prejšnje alinee tega člena) 20 točk.

10. člen

(interdisciplinarna usposobljenost)
Kriteriji iz pogoja interdisciplinarne usposobljenosti predstavljajo prvine usposobljenosti za opravljanje del na različnih delovnih mestih ter organizacijske in vodstvene sposobnosti, in sicer:

-

mentorstvo 20-50 točk

-

vodenje interne delovne skupine za izvedbo določene naloge 20 točk

-

vodenje medresorske delovne skupine za izvedbo določene naloge 30 točk

-

članstvo v interni delovni skupini za izvedbo določene naloge 10 točk

-

članstvo v medresorski delovni skupini za izvedbo določene naloge 15 točk

-

večkratno ali daljše uspešno nadomeščanje delavca na drugem delovnem mestu 20 točk

-

večkratno ali daljše uspešno nadomeščanje vodje 40 točk

-

sodelovanje v mednarodni delovni skupini ali organu 40 točk

-

sodelovanje v državnih pogajalskih skupinah 40 točk.

11. člen

(samostojnost in zanesljivost pri delu)
Kriteriji iz pogoja samostojnosti in zanesljivosti pri delu predstavljajo prvine, ki pomenijo:

-

strokovno utemeljen in racionalen pristop pri opravljanju delovnih nalog ter korekten odnos pri morebitnem delu s strankami 25 točk

-

samostojno opravljanje dela, brez strokovne pomoči in brez potrebe po preverjanju tega dela 25 točk.

12. člen

(ustvarjalnost)
Kriteriji iz pogoja ustvarjalnosti predstavljajo oblike predlaganja ali izboljšanja obstoječih metod dela, strokovno uveljavljanje stališč in predstavitev področja v javnosti, aktivnosti, ki prispevajo k ugledu organa oziroma službe, v katerem je oseba zaposlena kot tudi k razvoju stroke, vendar opravljanje takih nalog ni določeno v opisu delovnega mesta zaposlenega:

-

vodenje seminarja ali strokovnega posveta znotraj organa 20 točk

-

vodenje seminarja ali strokovnega posveta izven organa s širšo udeležbo 30 točk

-

aktivna udeležba (z referatom) na posvetu ali seminarju - domačem 20 točk

-

aktivna udeležba (z referatom) na posvetu ali seminarju - mednarodnem 40 točk

-

članstvo v izpitnih komisijah 40 točk

-

izvolitev v naziv v visokošolskega sodelavca 150 točk

-

izvolitev v naziv v visokošolskega učitelja 200 točk

-

objavljen strokovni članek ali razprava 20 točk

-

strokovna knjiga ali učbenik 150 točk

-

prevod ali recenzija strokovnega članka ali knjige 20-40 točk

-

samoiniciativno in kvalitetno opravljanje dodatnih nalog poleg nalog s svojega delovnega področja 20 točk

-

prispevek k boljšemu delu organa ali službe ali k njenemu ugledu v javnosti 20 točk

-

pomemben prispevek k učinkovitejšemu izvajanju nalog organa ali službe, k boljši organizaciji dela in k zmanjšanju stroškov poslovanja 30 točk

-

sodelovanje v izobraževalnem sistemu organa in v sistemu izpopolnjevanja ter usposabljanja 30 točk

-

priprava strokovnega gradiva za interno uporabo 20-40 točk.

13. člen

(nadpovprečna delovna uspešnost)