Pravilnik o varstvu gozdov

3942. Pravilnik o varstvu gozdov

Na podlagi četrtega odstavka 29. člena zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93 in 13/98 – odločba US in 56/99) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

P R A V I L N I K o varstvu gozdov

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(Namen pravilnika)

Ta pravilnik ureja pogoje za sonaravno, trajnostno in večnamensko gospodarjenje in rabo gozdov (izkoriščanje funkcij gozdov), ohranjanje biotskega ravnovesja gozdnega ekosistema, načrtovanje ukrepov za preprečevanje škodljivih vplivov na gozd, ter spremljanje poškodovanosti gozdov in varstvo gozdov pred požari.

2. člen

(Biološko ravnotežje)

Biološko ravnotežje kot biotsko ravnovesje vseh živih organizmov v gozdu (v nadaljnjem besedilu: biotsko ravnovesje) se zagotavlja z obstojem, raznovrstnostjo, uravnoteženimi odnosi in razvojem avtohtonih organizmov v gozdu in gozdnem prostoru ter z ohranjanjem pestrih ekosistemov.

Biotsko ravnovesje v gozdu se ohranja in obnavlja z upoštevanjem usmeritev in izvajanjem ukrepov določenih z načrti za gospodarjenje z gozdovi in s tem pravilnikom.

II. BIOTSKO RAVNOVESJE

3. člen

(Ukrepi ohranjanja biotskega ravnovesja)

Biotsko ravnovesje v gozdu se ohranja, obnavlja in pospešuje z načrtovanjem in izvajanjem naslednjih ukrepov:

-

ohranjanjem redkih grmovnih in drevesnih vrst ter njihovih populacij;

-

ohranjanjem redkih in ogroženih živalskih vrst ter njihovega življenjskega okolja;

-

načrtnim puščanjem odmrle biomase;

-

spremljanjem stanja in razvoja gozdnega ekosistema;

-

ohranjanjem mokrišč in vodnih površin v gozdu;

-

ohranjanjem posebej vrednih habitatov redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst;

-

prilagajanjem gospodarjenja v predelih gozda, ki so posebej pomembni za redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste;

-

in izvajanjem dodatnih ukrepov kot so postavljanje in vzdrževanje gnezdnic, sadnja plodonosnih vrst grmovja in drevja, zaščita sadik pred prostoživečimi rastlinojedimi živalmi in drugi.

4. člen

(Ohranjanje redkih drevesnih in grmovnih vrst)

V gozdu se načrtno ohranjajo drevesne in grmovne vrste, ki so v določenem sestoju ali gozdni združbi zelo redke, ter posamično drevje in grmovje posebnih oblik, dimenzij in varietet, ki jim daje značaj naravne vrednote, ter populacije gozdnega drevja.

Drevesne in grmovne vrste ter populacije gozdnega drevja iz prejšnjega odstavka se evidentirajo v gozdnogojitvenem načrtu ter se ohranjajo in obnavljajo v soglasju z lastnikom gozda.

V gozd se ne dovoli vnašati rastišču neprilagojenih oziroma tujerodnih drevesnih, grmovnih in zeliščnih vrst ter glivnih in živalskih vrst.

5. člen

(Naravna zatočišča)

Deli gozda v območju pomembnih življenjskih prostorov redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst se kot naravna zatočišča teh organizmov načrtno prepuščajo naravnemu razvoju oziroma oblikujejo s prilagojenim gospodarjenjem.

Naravna zatočišča se oblikujejo tako, da se naravnemu razvoju načrtno prepuščajo skupine, gnezda, šopi in sestoji starejšega drevja zlasti v gozdnih predelih, kjer primanjkuje starejših razvojnih faz, kjer je izkoriščenost lesnih zalog na velikih površinah intenzivna, oziroma kjer je močno spremenjena sestava drevesnih vrst.

Zunaj sklenjenega gozda se kot naravna zatočišča izločijo logi, gozdni ostanki v celoti ali delno, skupine drevja in grmovja ter drugi biotopi.

Usmeritve za oblikovanje naravnih zatočišč so sestavni del načrtov za gospodarjenje z gozdovi.

Naravna zatočišča se prepuščajo naravnemu razvoju za obdobje 10 do 30 let ter se v soglasju z lastnikom gozda določijo v gozdnogojitvenem načrtu kot posebne načrtovalne ali negovalne enote.

6. člen

(Načrtno puščanje biomase)

V gozdu se načrtno pušča drevje z dupli, odmrlo in odmirajoče drevje ter drugo odmrlo biomaso tako, da ne more predstavljati nevarnosti za prenamnožitev glivnih, rastlinskih in živalskih vrst, ki lahko povzročajo njegovo destabilizacijo.

Skupna količina načrtno puščene biomase se za gozdnogospodarske razrede okvirno določi v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote, natančneje pa se njen delež določi v gozdnogojitvenem načrtu.

Delež puščene biomase se izrazi v razmerju med količino odmrle ter odmirajoče biomase stoječega drevja in lesno zalogo določenega gozda in lahko v osnovni ureditveni enoti znaša od 0,5 do 3%. V starejših gozdovih v razvojni fazi drogovnjakov, debeljakov in raznodobnih sestojih z lesno zalogo do 200m3/ha, se načrtno pušča večji delež od navedenega. Z gozdnogojitvenim načrtom se lahko omeji iznos sečnih ostankov, drobnejših od 4 cm.

Pri izbiri dreves za možni posek se v soglasju z lastnikom gozda načrtno ne izberejo še živa, odmrla in odmirajoča drevesa z dupli, polomljena drevesa in drevesa naseljena z glivami, da se doseže njihova čimbolj enakomerna razporeditev v gozdu.

Odmrla in odmirajoča drevesa ter druga odmrla biomasa se ne smejo puščati ob vodotoku s hudourniškim značajem, hudourniški strugi, javni infrastrukturi in gozdni cesti v pasu, ki je ožji od ene višine odraslega drevja na tem rastišču.

7. člen

(Označevanje načrtno puščenega drevja)

Načrtno puščeno drevje nad 30 cm premera in drevje, na katerem so nameščene gnezdnice, se neškodljivo označi z barvnim znakom.

Označitev zagotovi Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).

8. člen

(Spremljanje biotskega ravnovesja)

Spremljanje stanja in razvoja gozdnega ekosistema ter njegovega ravnovesja se zagotavlja s spremljanjem stanja in razvoja rastlinskih in živalskih vrst.

Stanje drevesnih vrst se spremlja z gozdno inventuro v okviru gozdnogospodarskega načrtovanja.

Pri prostoživečih živalih se spremlja zlasti stanje in razvoj populacij prosto živečih živali, ki predstavljajo vrh prehranjevalnih verig oziroma so indikatorske vrste.

Evidentira in spremlja se stanje za gozdni ekosistem pomembnih biotopov.

Evidentiranje in spremljanje stanja populacij prostoživečih živali iz tretjega odstavka ter načrtno puščenega drevja, grmovja, naravnih zatočišč, drevja z nameščenimi gnezdnicami in posebnih biotopov (mlake, kaluže, izviri, stene, jame, brezna) in njihovo označevanje, se šteje za zbiranje podatkov o stanju in razvoju gozdov ter spremljanje biotskega ravnovesja gozda.

9. člen

(Spremljanje stanja populacij živali in njihovih biotopov)

Stanje populacij prosto živečih živali iz prejšnjega člena se sistematično spremlja na podlagi navodil, ki jih izda minister pristojen za gozdarstvo.

Stanje za gozdni ekosistem pomembnih biotopov se ugotavlja na podlagi sprotnega sistematičnega opazovanja pri nadzoru gozda in evidentiranja ugotovljenih sprememb.

Javna gozdarska služba izdela o stanju iz prejšnjih odstavkov tega člena letno poročilo, ki je sestavni del poročila Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih (v nadaljnjem besedilu: poročilo o gozdovih).

10. člen

(Usmeritve za razvoj populacij prostoživečih živali in njihovega življenjskega okolja)

Na podlagi analize stanja populacij posameznih vrst živali in njihovega življenjskega okolja se izdela usmeritve za razvoj predvsem tistih živalskih populacij in njihovega življenjskega okolja, pri katerih so ugotovljeni trendi razvoja izrazito neugodni.

Usmeritve za razvoj iz prejšnjega odstavka so podlaga za načrtovanje in izvajanje ukrepov za odpravljanje negativnih trendov v populacijah živalskih vrst in v njihovem življenjskem okolju ter so sestavni del načrtov za gospodarjenje z gozdovi.

Letni program ukrepov v življenjskem okolju prosto živečih živali je sestavni del programa vlaganj v gozdove in lovsko upravljavskih načrtov.

11. člen

(Dodatni ukrepi)

Dodatni ukrepi za ohranjanje biotskega ravnovesja v gozdu kot so postavljanje in vzdrževanje gnezdnic, sadnja plodonosnih vrst grmovja in drevja, zaščita sadik pred prostoživečimi rastlinojedimi živalmi in drugi, se načrtno izvajajo na območjih gozda z nizko gostoto osebkov vrst, ki pomembno vplivajo na gozdni ekosistem in na območjih z ugotovljeno ogroženostjo obstoja posamezne vrste.

Dodatni ukrepi iz prejšnjega odstavka se izvajajo v sodelovanju z lastnikom gozda ter se na podlagi usmeritev iz načrtov za gospodarjenje z gozdovi določijo v gozdnogojitvenem načrtu.

12. člen

(Ukrepi za vzdrževanje življenjskega okolja prosto živečih živali)

Izvajanje ukrepov iz 3. člena tega pravilnika ter načrtno puščanje tehnično še uporabnih dreves, ki so debela nad 30 cm, se šteje za izvajanje ukrepov za vzdrževanje življenjskega okolja prosto živečih živali in drugih avtohtonih organizmov, ki se v zasebnih gozdovih sofinancirajo na podlagi zakona o gozdovih.

III. IZVAJANJE DEL V GOZDOVIH

13. člen

Dela v gozdovih se morajo izvajati v času, na način ter s pripomočki, ki najmanj ogrožajo gozdni ekosistem.

14. člen

(Usmeritve za izvajanje del)

Gozdni ekosistem zaradi izvajanja del v gozdu ni ogrožen, kadar se dela v območjih, ki so evidentirana v načrtih za gospodarjenje z gozdovi, izvajajo ob upoštevanju določb prejšnjega člena ter v naslednjih prostorskih oddaljenostih in časovnih obdobjih:

-

gnezdenja črne štorklje oziroma kolonije sivih čapelj, v mesecih od sredine aprila do konca junija v razdalji najmanj 300 m od gnezda;

-

kjer gnezdi planinski orel in orel belorepec, v mesecih od januarja do konca junija najmanj 500 m od gnezda;

-

kjer gnezdijo ostale vrste orlov, najmanj 400 m od gnezda: mali orel, kačar, mali klinkač, od začetka maja do konca avgusta, sršenar od junija do konca avgusta;

-

kjer gnezdijo ostale ogrožene ujede, od meseca marca do konca meseca junija najmanj 300 m od gnezd;

-

kjer gnezdijo sove kozače in velike uharice, od februarja do konca meseca junija najmanj 300 m od gnezd;

-

kjer gnezdijo ostale vrste sov, od marca do konca meseca maja najmanj 100 m od gnezd;

-

aktivnih rastišč in zaščitnih con za divjega petelina, od začetka marca do konca meseca junija v radiju 500 m od središča rastišča;

-

kjer gnezdi zlatovranka, od junija do avgusta najmanj 50 m od gnezdilnega dupla;

-

v zimovališčih rastlinojedov od decembra do konca meseca marca, kadar se sečnja izvaja za namen njihove dodatne prehrane;

-

kjer je stalno prisoten rjavi medved, od sredine decembra do konca meseca aprila najmanj 200 m od aktivnih brlogov;

-

kjer je prisoten volk, od začetka aprila do konca maja najmanj 300 m od mesta poleganja;

-

kjer je prisotna vidra, od marca do konca aprila najmanj 50 m od mesta, kjer so poleženi mladiči;

-

kjer je prisoten ris, od začetka junija do avgusta najmanj 100 m od mesta, kjer so poleženi mladiči;

-

kjer je prisotna divja mačka, v mesecu aprilu in maju najmanj 50 m od mesta, kjer so poleženi mladiči;

-

na delih gozdnih cest, kjer potekajo večje selitvene poti dvoživk, se v času selitve ne vozi oziroma se prometnica ustrezno priredi.

V prejšnjem odstavku navedeni pogoji za izvajanje del so usmeritve za izvajanje del v gozdovih, ki so sestavni del gozdnogojitvenega načrta in odločbe, izdane na podlagi 17. člena zakona o gozdovih. Navedene razdalje v metrih so razdalje, merjene na terenu.

Če se na območju predvidenih del ugotovi sprememba v prisotnosti živalskih vrst v primerjavi z njihovim stanjem ob izdaji odločbe za dela v gozdovih, se morata gozdnogojitveni načrt in odločba temu ustrezno dopolniti.

Ne glede na določila drugega odstavka tega člena se lahko posamezna razdalja varovanja spremeni, če so naravni pogoji takšni, da izničijo oziroma potencirajo negativne vplive izvajanja del. Posamezna razdalja se lahko poveča in izjemoma zmanjša za največ 50% v odvisnosti od orografskih ali drugih utemeljenih vzrokov. Sprememba razdalje mora biti ustrezno utemeljena v gozdnogojitvenem načrtu.

15. člen

(Varovanje habitatov redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst)

Na rastiščih redkih in ogroženih rastlinskih in glivnih vrst ter čez kaluže, izvire, brloge in druge v gozdnogojitvenem načrtu evidentirane habitate redkih in ogroženih živalskih vrst ali drugih naravnih vrednot, ni dovoljeno zbirati in vlačiti gozdnih lesnih sortimentov ter graditi cest, vlak ali žičnih linij.

Gospodarjenje z gozdom na rastiščih redkih in ogroženih rastlinskih vrst ter njihovih robnih conah v razdalji do dveh višin drevja mora biti prilagojeno zahtevam teh rastlinskih vrst ter se na podlagi usmeritev v gozdnogospodarskih načrtih gozdnogospodarskih enot določi z gozdnogojitvenim načrtom.

Gozdna infrastruktura se mora načrtovati in graditi najmanj 100 m stran od najpomembnejših delov habitatov iz prejšnjega člena ter prvega odstavka tega člena, ki so opredeljeni v gozdnogojitvenem načrtu.

16. člen

(Odpravljanje poškodb)

Poškodbe na redkih oziroma ogroženih drevesnih in grmovnih vrstah, ki so nastale pri sečnji, spravilu ali drugem izvajanju del v gozdu, se morajo takoj sanirati z okolju neškodljivim sredstvom iz seznama, ki ga določi za gozdarstvo pristojen minister (v nadaljnjem besedilu: minister).

Sanacijo poškodb mora zagotoviti lastnik gozda.

17. člen

(Varstvo vodnih območij)

Pri izvajanju del v gozdovih stroji in naprave, z izjemo motorne žage, ne smejo puščati oljnih sledi. Uporabljajo se lahko le olja, ki imajo dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji.

Uporabljajo se lahko le olja, ki imajo dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji.

V kale, kaluže, izvire in druge vodne vire se ne smejo trositi soli ali druge snovi, ki spreminjajo kvaliteto vode.

Solnice za divjad se ne smejo nameščati na način, ki omogoča vnos soli v vodni biotop, v nobenem primeru pa v razdalji, manjši od 50 m od vodnega biotopa.

IV. UPORABA FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV V GOZDU

18. člen

(Dovoljenje za izjemno uporabo)

Zavod lahko izda dovoljenje za uporabo tistih fitofarmacevtskih sredstev v gozdu, ki imajo veljavno dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji in certifikat o primernosti sredstva za okolje, ki ga je izdala pristojna institucija.

Dovoljena uporaba fitofarmacevtskih sredstev v gozdu je dopustna le v koncentracijah ter s pripravami in na način, kot ga predpiše proizvajalec. Nanašajo se lahko samo na ciljno površino.

19. člen

Uporaba fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena v varovalnih gozdovih in gozdovih, ki imajo prvo stopnjo poudarjenosti vsaj ene od naslednjih funkcij:

-

hidrološke funkcije,

-

biotopske funkcije,

-

rekreacijske funkcije,

-

funkcije varovanja naravnih vrednot.

Ne glede na prepoved iz prejšnjega odstavka se dovoljenje lahko izda za uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki učinkujejo le na ciljno populacijo ter so okolju neškodljiva.

20. člen

(Označevanje uporabe)

Površine, na katerih je bilo uporabljeno fitofarmacevtsko sredstvo, se morajo na vidnem mestu označiti z opozorilnim znakom.

Na opozorilnem znaku mora biti navedeno, katero sredstvo je bilo uporabljeno, stopnja njegove strupenosti, dan nanosa na površino in njegova karenčna doba.

Opozorilni znak mora biti natisnjen na rumeni podlagi, v obliki in z vsebino, kot je določena v prilogi PVG-IV/1.

21. člen

(Evidenca o uporabi)

O izdanih dovoljenjih za uporabo fitofarmacevtskih sredstev se obvezno vodi evidenca, iz katere morajo biti razvidni: številka dovoljenja in datum njegove izdaje, komu, kdaj in kdo ga je izdal, vrsta in količina sredstva, za katero je bilo dovoljenje izdano, kraj uporabe ter namen izdaje dovoljenja.

V. RABA GOZDOV

22. člen

(Rekreativno nabiranje gozdnih dobrin)

Rekreativno nabiranje gozdnih plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali, ki je z zakonom o gozdovih dovoljeno tudi nelastnikom gozdov, je nabiranje za lastne potrebe.

Posameznik lahko v enem dnevu nabere največ:

-

1 kg gob, plodov in zelnatih rastlin;

-

2 kg kostanja.

Pri nabiranju ni dovoljeno uporabljati pripomočkov za učinkovitejše nabiranje, ki povzročajo poškodbe na predmetu nabiranja ali njegovi okolici. Nabrane količine ne smejo biti predmet prometa.

23. člen

(Ohranjanje stabilnosti in trajnosti gozda)

Pri izkoriščanju funkcij gozdov, ki je dovoljeno tudi nelastnikom, se morajo zaradi ohranjanja stabilnosti in trajnosti gozdov upoštevati naslednji pogoji:

-

ni dovoljeno zasekovati, lupiti, zarezovati, vrtati, zažigati ali kako drugače ogrožati drevja in grmovja, razen takrat, ko je to potrebno zaradi spremljanja stanja in razvoja gozdov, gospodarjenja z gozdovi ali znanstveno-raziskovalnega dela;

-

pri nabiranju se mahove lahko odstrani z največ 20% površine, ki jo poraščajo v premeru 10 m od mesta nabiranja. Če je predhodno nabiranje na določenem prostoru že doseglo te meje, nadaljevanje nabiranja ni dovoljeno;

-

pri nabiranju zelnatih rastlin se lahko odstrani do 30% rastlin oziroma vsako tretjo rastlino. Če je predhodno nabiranje na določenem prostoru že doseglo te meje, nadaljevanje nabiranja ni dovoljeno;

-

prostor za postavitev čebeljih panjev in njihovo število se določita v soglasju z lastnikom gozda ter v sodelovanju z zavodom in s kmetijsko svetovalno službo. Čebelji panji ne smejo biti postavljeni na naravnih prehodih prosto živečih živali ali na vzdrževanih pašnih površinah v gozdu in ne smejo onemogočati normalne rabe gozdne infrastrukture za gospodarjenje z gozdovi;

-

prepovedano je namerno poškodovati ali razdirati mravljišča in nabirati mravlje ali njihove bube;

-

prepovedano je namerno uničevanje gnezdišč ptic in sesalcev ter delov habitata, kjer se živali grupirajo (skupinska prezimovališča vretenčarjev, nočišča migratornih vrst in podobno);

Pravilnik o varstvu gozdov

Časovnica