Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Duha v Sv. Duhu pri Dravogradu za kulturni spomenik državnega pomena

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 81-3818/1999, stran 12546 DATUM OBJAVE: 5.10.1999

VELJAVNOST: od 6.10.1999 / UPORABA: od 6.10.1999

RS 81-3818/1999

Verzija 3 / 3

Čistopis se uporablja od 1.3.2008 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.3.2008
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
3818. Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Duha v Sv. Duhu pri Dravogradu za kulturni spomenik državnega pomena
Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K
o razglasitvi Cerkve sv. Duha v Sv. Duhu pri Dravogradu za kulturni spomenik državnega pomena

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:
Sveti Duh pri Dravogradu – Cerkev sv. Duha (EŠD 3210).
Enota ima zaradi izjemnih kulturnih, umetnostno- -arhitekturnih, zgodovinskih in drugih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika in umetnostnega spomenika.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Triladijska slopna bazilika z baročno opremo prvič omenjajo leta 1616. Cerkev je v celoti, z izjemo prezbiterija, prekrita z ravnim lesenim stropom, ki je po površini največji poslikan leseni strop v Sloveniji in je vreden posebne pozornosti tudi zato ker je signiran in datiran.

3

Spomenik obsega zemljišče, parcelni številki *14, 155/2, obe k.o. Duh na Ojstrici. Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen dne 6. 12. 2002, Uradni list RS, št. 106/02, datoteka z dne 1. 2. 2005, izvorno merilo 1:2880) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov hranita Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega območje, oddaljeno 150 m od zarisane meje zavarovanega območja na katerih bi načrtovali objekte ali uporabo, ki bi s svojo namembnostjo, obliko ali velikostjo, lahko negativno vplivali na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.