Odredba o homologiranju motornih koles glede na namestitev svetlobne opreme (št. 53.00)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 3-286/1995, stran 187 DATUM OBJAVE: 20.1.1995

VELJAVNOST: od 4.2.1995 do 30.4.2004 / UPORABA: od 4.2.1995 do 30.4.2004

RS 3-286/1995

Verzija 4 / 4

Čistopis se uporablja od 1.5.2004 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.5.2004
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
286. Odredba o homologiranju motornih koles glede na namestitev svetlobne opreme (št. 53.00)
Na podlagi 4., 40. in 80. člena zakona o standardizaciji (Uradni list SFRJ, št. 37/88 in 23/91) v zvezi s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja minister za znanost in tehnologijo
O D R E D B O
o homologiranju motornih koles glede na namestitev svetlobne opreme (št. 53.00)
1. SPLOŠNO

1.

1 Vozila kategorije* L3 morajo biti homologirana v skladu s to odredbo.

2.

PODROČJE UPORABE

2.

1 Ta odredba se nanaša na namestitev svetlobne opreme na motorna vozila z dvema kolesoma, s konstrukcijsko določeno hitrostjo, večjo od 50 km/h, in/ali delovno prostornino motorja, večjo od 50 cm3.
3 ZAHTEVE

3.

1 Splošne zahteve

3.

1.1 Naprave za osvetljevanje in dajanje svetlobnih signalov morajo biti vgrajene oziroma nameščene tako, da pri normalni rabi in kljub morebitnim vibracijam, katerim so izpostavljene, ne spremenijo s to odredbo predpisanih lastnosti in da ostane tudi vozilo skladno z določili te odredbe. Predvsem se ne smejo nenamerno spremeniti nastavitve žarometov in drugih svetilk.

3.

1.2 Naprave za osvetljevanje morajo biti tako vgrajene, da jih je na enostaven način mogoče pravilno nastaviti.

3.

1.3 Za vse naprave za dajanje svetlobnih signalov, tudi tiste, ki so nameščene na bočnih straneh vozila, velja, da mora biti po vgradnji na vozilo referenčna os svetilke vzporedna s podlago, na kateri vozilo stoji. Za bočne odsevnike mora biti ta os pravokotna na navpično ravnino, ki poteka skozi vzdolžno os vozila, pri vseh ostalih napravah za dajanje svetlobnih signalov pa mora biti vzporedna z njo. Dovoljeno odstopanje je 130 v vseh smereh. Če je proizvajalec svetlobne naprave predpisal posebne zahteve glede vgradnje, jih je treba dosledno upoštevati.

3.

1.4 Če ni posebej predpisano drugače, je treba višino in usmeritev svetilk preverjati na neobremenjenem vozilu, ki stoji na ravni vodoravni površini, pri tem pa se mora krmilo nahajati v položaju za vožnjo naravnost. Zračni tlak v pnevmatikah mora ustrezati predpisom proizvajalca za tako stopnjo obremenitve, kot je predpisana v tej odredbi.

3.

1.5 Če ni posebej predpisano drugače, morata biti svetilki istega para, ki imata isto funkcijo:

3.

1.5.1 nameščeni simetrično glede na vzdolžno os vozila,

3.

1.5.2 nameščeni medsebojno simetrično glede na vzdolžno os vozila,

3.

1.5.3 ustrezati istim kolorimetričnim predpisom in

3.

1.5.4 imeti enake fotometrične lastnosti.

3.

1.6 Če ni posebnih zahtev, so lahko svetilke z različnimi funkcijami samostojne, združene, kombinirane ali integrirane, vendar pod pogojem, da vsaka svetilka ustreza vsem predpisom, ki veljajo zanjo.
Samostojne svetilke so tiste, ki imajo ločene leče, ločene izvore svetlobe in ločena ohišja.
Združene svetilke imajo ločene leče in ločene izvore svetlobe, a skupno ohišje.
Kombinirane svetilke imajo ločene leče, a skupen izvor svetlobe in skupno ohišje.
Integrirane svetilke imajo ločene izvore svetlobe – lahko tudi skupen izvor svetlobe, ki deluje na različne načine, v celoti ali delno skupne leče in skupno ohišje.)

3.

1.7 Največja višina svetilke nad cestiščem se meri do najvišje točke svetleče površine, najmanjša višina pa do najnižje točke svetleče površine. Pri žarometih za kratki svetlobni pramen se meri najmanjša višina od tal od spodnjega roba leče ali zrcala glede na to, kaj je večje.

3.

1.8 Če ni posebej predpisano drugače, ne sme nobena svetilka oddajati utripajoče svetlobe, razen smernih svetilk in varnostnih utripalk.

3.

1.9 S prednje strani ne sme biti vidna nobena rdeča luč, z zadnje pa ne bela.

3.

1.10 Električna vezava mora biti izvedena tako, da se prednje in zadnje pozicijske svetilke ter svetilke za osvetlitev registrske tablice hkrati vključijo (izključijo).

3.

1.12 Če ni posebej predpisano drugače, mora biti električna vezava izvedena tako, da je mogoče vključiti žaromet za dolgi oziroma kratki svetlobni pramen kot tudi žaromet za meglo šele potem, ko so vključene že svetilke iz točke 3.1.10. To ne velja za žaromet za dolgi oziroma kratki svetlobni pramen, kadar se uporablja za dajanje svetlobnih signalov, ki sestoje iz kratkih svetlobnih bliskov.

3.

1.12 Kontrolne svetilke

3.

1.12.1 Vsaka kontrolna svetilka mora biti dobro vidna vozniku v normalni vozni drži.

3.

1.12.2 Vsako kontrolo vključitve, ki jo predpisuje ta odredba, je mogoče nadomestiti s kontrolo delovanja.

3.

1.15 Barva svetlobe, ki jo oddajajo v tej odredbi navedene svetilke in odsevniki, je naslednja:
– žaromet za dolgi svetlobni           bela ali selektivno
pramen                                 rumena
– žaromet za kratki svetlobni          bela ali selektivno
pramen                                 rumena
– smerna svetilka                      oranžno rumena
– zavorna svetilka                     rdeča
– svetilka za osvetlitev registrske
tablice                                bela
– prednja pozicijska svetilka          bela (selektivno
                                       rumena je
                                       dovoljena, če je
                                       svetilka integrirana
                                       v žaromet s
                                       selektivno
                                       rumeno barvo)
– zadnja pozicijska svetilka           rdeča
– zadnji odsevnik – ne trikotni        rdeča
– bočni odsevnik – ne trikotni         oranžno rumena
– varnostne utripalke                  oranžno rumena
– žaromet za meglo                     bela ali rumena
– zadnja meglenka                      rdeča
– žaromet za vzvratno vožnjo           bela

3.

1.14 Vsako vozilo, ki je v postopku homologacije po tej odredbi, mora biti opremljeno z naslednjimi svetlobnimi in svetlobno signalnimi napravami:

3.

1.14.1 žarometom za dolgi svetlobni pramen (točka 3.2.1);

3.

1.14.2 žarometom za kratki svetlobni pramen (točka 3.2.2);

3.

1.14.3 smernimi svetilkami (točka 3.2.3);

3.

1.14.4 zavorno svetilko (točka 3.2.4);

3.

1.14.5 svetilko za osvetlitev registrske tablice (točka 3.2.5);

3.

1.14.6 pozicijskimi svetilkami:

3.

1.14.6.1 prednjo (točka 3.2.6);

3.

1.14.6.2 zadnjo (točka 3.2.7);

3.

1.14.7 zadnjim odsevnikom (točka 3.2.8).

3.

1.15 Vozilo je lahko dodatno opremljeno z naslednjimi svetlobnimi in svetlobno signalnimi napravami:

3.

1.15.1 varnostnimi utripalkami (točka 3.2.9);

3.

1.15.2 žarometi za meglo:

3.

1.15.2.1 spredaj (točka 3.2.10);

3.

1.15.2.2 zadaj (točka 3.2.11)

3.

1.15.3 bočnimi odsevniki – ne trikotnimi (točka 3.2.12).

3.

1.16 Vgradnja svetlobnih in svetlobno signalnih naprav iz točk 3.1.14 in 3.1.15 mora biti izvedena v skladu s predpisi, navedenimi v točki 3.2 te odredbe.

3.

1.17 Vgradnja svetlobnih in svetlobno signalnih naprav, ki odstopajo od naprav, navedenih v točkah 3.1.14 in 3.1.15, za homologacijski postopek ni dovoljena.

3.

2 Posebne zahteve

3.

2.1 Žaromet za dolgi svetlobni pramen

3.

2.1.1 Število
En(? 32 luksov).

3.

2.1.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.

3.

2.1.3 Razporeditev

3.

2.1.3.1 Po širini:
Samostojen žaromet za dolgi svetlobni pramen je lahko nameščen nad ali pod žarometom za kratki svetlobni pramen. Pri tem se mora geometrijsko središče nahajati v srednji vzdolžni ravnini vozila. Isto velja tudi, če je žaromet za dolgi svetlobni pramen integriran z žarometom za kratki svetlobni pramen.

3.

2.1.3.2 Po dolžini:
Pred prednjo osjo vozila in nameščen tako, da njegova svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal ali drugih odbojnih površin.

3.

2.1.3.3 Rob svetleče površine žarometa za dolgi svetlobni pramen ne sme biti v nobenem primeru oddaljen od roba svetleče površine žarometa za kratki svetlobni pramen več kot 100 mm.

3.

2.1.4 Geometrijska vidnost
Vidnost svetleče površine, vključno z vidnostjo v predelih, ki niso osvetljeni v smeri opazovanja, mora biti zagotovljena v stožčastem prostoru, ki ga omejujejo tvornice, ki potekajo skozi zunanji rob svetleče površine in tvorijo kot najmanj 5 stopinj proti referenčni osi žarometa.

3.

2.1.5 Usmeritev
Naprej. Žaromet se lahko suče skupaj s krmilom.

3.

2.1.6 Je lahko ”združen”
z žarometom za kratki svetlobni pramen in drugimi prednjimi svetilkami.

3.

2.1.7 Ne sme biti ”kombiniran”
s kakšno drugo svetilko.

3.

2.1.8 Je lahko ”integriran”:

3.

2.1.8.1 z žarometom za kratki svetlobni pramen;

3.

2.1.8.2 s prednjo pozicijsko svetilko;

3.

2.1.8.3 z žarometom za meglo;

3.

2.1.9 Električna vezava
Žaromet za kratki svetlobni pramen je lahko vključen hkrati z žarometom za dolgi svetlobni pramen.

3.

2.1.10 Kontrola vključitve
Obvezna. Neutripajoča modra signalna svetilka.

3.

2.1.11 Ostale zahteve
Največja svetilnost žarometa za dolgi svetlobni pramen ne sme presegati 120.000 cd.

3.

2.2 Žaromet za kratki svetlobni pramen

3.

2.2.1 Število
En.

3.

2.2.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.

3.

2.2.3 Razporeditev

3.

2.2.3.1 Po širini:
Referenčna točka žarometa se mora nahajati v srednji vzdolžni ravnini vozila.

3.

2.2.3.2 Po višini:
Najmanj 500 mm, največ 1.200 mm od tal.

3.

2.2.3.3 Po dolžini:
Spredaj na vozilu. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če njegova svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal ali drugih odbojnih površin.

3.

2.2.4 Geometrijska vidnost
Opredeljena je s kotom α v navpični smeri in kotom β v vodoravni smeri. Ti koti se merijo od referenčne osi žarometa.
α = 15° navzgor in 10° navzdol,
β = 45° na levo in 45° na desno.
Razni deli vozila v bližini žarometa ne smejo povzročati vzporednih učinkov, ki bi motili druge udeležence v prometu.

3.

2.2.5 Usmeritev

3.

2.2.5.1 Naprej. Žaromet se lahko suče skupaj s krmilom.

3.

2.2.5.2 Usmeritev svetlobe kratkega pramena v navpični smeri, merjena pri stanju obremenitve ”vozilo z voznikom” in ”od proizvajalca določena skupna masa”, mora biti med -0,5 % in -2,5 % (obrnjena navzdol). Pri tem mora biti razdelitev bremena in nastavitev vzmetenja opravljena po tovarniških navodilih.

3.

2.2.5.3 Usmeritev žarometa pri stanju obremenitve ”vozilo z voznikom” mora biti nastavljena med -1 % in -1,5 %. To osnovno nastavitev mora proizvajalec vozila označiti na vozilu.

3.

2.2.5.4 Vozilo mora biti opremljeno z napravo, ki omogoča nastavljanje usmeritve žarometa za kratki svetlobni pramen v skladu s stanji obremenitve po točki 3.2.2.5.2 brez uporabe orodja.

3.

2.2.6 Je lahko ”združen”
z žarometom za kratki svetlobni pramen in drugimi prednjimi svetilkami.

3.

2.2.7 Ne sme biti ”kombiniran”
s kako drugo prednjo svetilko.

3.

2.2.8 Je lahko ”integriran”

3.

2.2.8.1 z žarometom za dolgi svetlobni pramen;

3.

2.2.8.2 z drugimi prednjimi svetilkami.

3.

2.2.9 Električna vezava
Vključitev kratkega svetlobnega pramena mora izključiti žaromet za dolgi svetlobni pramen. Kratki svetlobni pramen lahko ostane vključen tudi, ko je vključen dolgi svetlobni snop.

3.

2.2.10 Kontrola vključitve
Dovoljena. Neutripajoča zelena signalna svetilka.

3.

2.2.11 Ostale zahteve
Jih ni.

3.

2.3 Smerne svetilke

3.

2.3.1 Število
Skladno s shemo razporeditve (slika):
&fbco;binary entityId="a1d43eeb-c4df-465a-a09e-30d12a2da89f" type="gif"&fbcc;
3.2.3.2 Shema vgradnje
Dve prednji smerni svetilki (kategorije 1 po pravilniku ECE 6 ali kategorije 11 po pravilniku ECE 50).
Dva zadnji smerni svetilki (kategorije 2 po pravilniku ECE 6 ali kategorije 12 po pravilniku ECE 50).