na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Uredba o Krajinskem parku Češeniške in Prevojske gmajne
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 42-1144/2023, stran 3621 DATUM OBJAVE: 7.4.2023
VELJAVNOST: od 22.4.2023 / UPORABA: od 22.4.2023
RS 42-1144/2023
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 22.4.2023 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 21.2.2026: AKTUALEN.
1144. Uredba o Krajinskem parku Češeniške in Prevojske gmajne
Na podlagi prvega, četrtega in petega odstavka 49. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 – ZDeb, 105/22 – ZZNŠPP in 18/23 – ZDU-1O) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O
o Krajinskem parku Češeniške in Prevojske gmajne
o Krajinskem parku Češeniške in Prevojske gmajne
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina)
(1)
S to uredbo se območje nižinskega gozda z mokrišči vzhodno od Radomelj v Ljubljanski kotlini zavaruje kot Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne (v nadaljnjem besedilu: krajinski park).
(2)
Ta uredba določa meje krajinskega parka, varstvena območja v krajinskem parku, varstvene režime in pravila ravnanja, razvojne usmeritve in ukrepe, način upravljanja in nadzora, financiranje ter druga ravnanja, povezana s cilji in nameni te uredbe.
2. člen
(cilji in namen)
(1)
Varstveni cilji krajinskega parka so ohranitev celovitosti nižinskega gozda z mokrišči, ohranitev visoke stopnje biotske raznovrstnosti, zlasti posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000), ohranitev naravnih vrednot, ohranitev ugodnega stanja ogroženih, zavarovanih in mednarodno varovanih prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste) in njihovih habitatov, ohranitev najmanj obstoječega obsega in kakovosti habitatnih tipov v ugodnem stanju (v nadaljnjem besedilu: habitatni tipi), ohranitev redkih in ogroženih vrst in njihovih habitatnih tipov, ohranitev izjemnih in celovitih hidroloških lastnosti in procesov ter ohranitev krajinske pestrosti. Cilj krajinskega parka je tudi z ohranjeno naravo prispevati k blaženju in obvladovanju posledic podnebnih sprememb.
(2)
Razvojni cilji krajinskega parka so omogočanje trajnostne rabe naravnih virov, omogočanje obiskovanja in doživljanja krajinskega parka, urejanje in vzdrževanje infrastrukture za obiskovanje in mirno rekreacijo, zmanjševanje obstoječega ter preprečevanje dodatnega obremenjevanja okolja, omogočanje raziskovanja in izobraževanja.
(3)
Območje krajinskega parka je namenjeno predvsem ohranjanju narave, najmanj v zdajšnji kakovosti, in preprečitvi dodatnega obremenjevanja okolja. Namen zavarovanja je z aktivnim upravljanjem krajinskega parka zagotoviti doseganje varstvenih in razvojnih ciljev.
II. OPIS IN MEJE KRAJINSKEGA PARKA
3. člen
(opis krajinskega parka)
(1)
Krajinski park leži v Ljubljanski kotlini, vzhodno od Radomelj, in obsega 411,36 ha.
(2)
Krajinski park obsega naravno ohranjeni strnjeni nižinski gozd, ki vključuje mokrišča na poplavnem območju Rovščice s črnojelševjem (Blata), prehodna barja ter manjša mokrotna območja v depresijah in ulekninah, nizka barja, kotanje z vodo, povirne krake in poplavna območja potokov Želodnik, Erjavec in Rovščica.
(3)
Območje krajinskega parka vključuje ekološko pomembno območje Češeniške in Prevojske gmajne (ident. št. 26200) in posebno varstveno območje – območje Natura 2000 Češeniške gmajne z Rovščico (SI3000079) z naslednjimi kvalifikacijskimi vrstami in habitatnimi tipi: 3150 naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo zvez Magnopotamion ali Hydrocharition, 7140 prehodna barja, 7150 uleknine na šotni podlagi z vegetacijo zveze Rhynchosporion, kranjska sita (Eleocharis carniolica), hribski urh (Bombina variegata), navadni koščak (Austropotamobius torrentium), črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria) in vidra (Lutra lutra).
(4)
Na območju krajinskega parka so naslednje naravne vrednote: naravna vrednota državnega pomena Češeniške in Prevojske gmajne – barja (ident. št. 4566), naravna vrednota lokalnega pomena Rovščica v povirnem delu (ident. št. 4570), naravna vrednota državnega pomena Rova – zalit glinokop (ident. št. 4565) in naravna vrednota lokalnega pomena Prevoje – ribniki (ident. št. 5259).
(5)
Predeli gozdnega prostora, kjer zastaja voda ali kjer so se razvila šotna barja, so predeli z največjo stopnjo ohranjenosti, ki so namenjeni za uresničevanje varstva in ohranjanje naravnih vrednot in ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov. Na teh območjih so človekove dejavnosti omejene in prilagojene ohranitvi naravnih procesov.
4. člen
(meje krajinskega parka)
(1)
Meje krajinskega parka so določene s to uredbo na podlagi namenske rabe prostora, zemljiškokatastrskega načrta, digitalnih topografskih kart in ortofoto posnetkov.
(2)
Meje krajinskega parka iz prejšnjega odstavka se hranijo kot elektronski podatek o zavarovanih območjih v registru naravnih vrednot pri ministrstvu, pristojnem za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(3)
Seznam zemljiških parcel, ki določajo mejo krajinskega parka, je naveden v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(4)
Meje krajinskega parka iz prvega odstavka tega člena so informativno prikazane na publikacijski karti v merilu 1:15 000, ki je kot Priloga 2 sestavni del te uredbe.
III. VARSTVENE IN RAZVOJNE USMERITVE
5. člen
(varstvene in razvojne usmeritve za doseganje ciljev krajinskega parka)
(1)
Na območju krajinskega parka se spodbujajo predvsem aktivnosti, ki prispevajo k spoznavanju krajinskega parka in doživljanju narave ter naravi prijaznemu preživljanju prostega časa in trajnostni rabi naravnih virov, kar omogoča doseganje ciljev krajinskega parka.
(2)
Cilji krajinskega parka se uresničujejo z naslednjimi razvojnimi usmeritvami:
1.
usmerjanjem vozil zunaj območja krajinskega parka;
2.
urejanjem obstoječih parkirišč v makadamski izvedbi in omejitvijo velikosti parkirišč;
3.
spodbujanjem naravi prijaznega kmetovanja s čim manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev in gnojil;
4.
usmerjanjem obiska in ogledovanja krajinskega parka zunaj ekološko občutljivih območij in na način, ki ne povzroča škode lastnikom zemljišč in negativnih vplivov na naravo;
5.
izobraževanjem o pomenu krajinskega parka in ohranjanja narave;
6.
vključevanjem lokalnih prebivalcev, lastnikov zemljišč in lokalnih skupnosti na območju krajinskega parka v njegovo upravljanje;
7.
pridobivanjem in uporabo finančnih sredstev v skladu z varstvenimi cilji krajinskega parka;
8.
izvajanjem trajnostne rabe naravnih virov, tako da se ohranjajo gozdne in mokrotne površine, celovitost gozda, ohranja ali izboljšuje hidrološko stanje mokrotnih površin, preprečuje zaraščanje prehodnih barij ter ohranjata krajinska pestrost in za krajinski park značilna krajina;
9.
upravljanjem voda tako, da se vodotoki ohranjajo v naravnem stanju, vključno z naravno dinamiko poplavljanja;
10.
spodbujanjem prilagojenega gospodarjenja z gozdom, tako da se ohranjajo najmanj 3 % deleža odmrle biomase listavcev, predvsem v debelinskem razredu nad 30 cm, in da se gospodarjenje z gozdom odvija po obstoječih gozdnih prometnicah;
11.
uporabo okolju prijaznih tehnologij in načinov gospodarjenja z naravnimi viri tako, da se ohranjajo habitati rastlinskih in živalskih vrst ter naravne vrednote;
12.
preprečevanjem odlaganja odpadkov ali drugega materiala na območje krajinskega parka;
13.
omogočanjem raziskovanja rastlinskih in živalskih vrst ter hidrologije;
14.
omogočanjem mirne rekreacije in doživljanja narave brez infrastrukture in po obstoječih poteh zunaj mokrotnih površin;
15.
spodbujanjem lastnikov zemljišč na območju krajinskega parka k izvajanju del za uresničevanje varstvenih ciljev;
16.
usmerjanjem razvoja tako, da se ohranja ali izboljšuje hidrološko stanje mokrotnih površin v krajinskem parku;
17.
izlavljanjem tujerodnih vrst rib in želv iz ribnikov;
18.
izvajanjem ekstenzivnega kmetijstva z zmernim gnojenjem in košnjo v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo;
19.
z izvajanjem organiziranega vodenja obiskovalcev v dogovoru z upravljavcem krajinskega parka;
20.
vključevanjem ciljev in usmeritev krajinskega parka v prostorske in razvojne dokumente lokalnih skupnosti in države;
21.
odkupi zemljišč, ki gospodarsko niso donosna in je njihova ekološka funkcija prevladujoča.
(3)
Cilji krajinskega parka se uresničujejo z varstvenimi usmeritvami tako, da se pri izvajanju posegov, dejavnosti in ravnanja:
1.
ohranja prvobitna narava, ki vključuje tiste njene dele, kjer je vpliv človeka majhen ali je časovno tako oddaljen, da niso bistveno spremenjene lastnosti naravnih pojavov ali naravnih oblik;
2.
dosega in ohranja ugodno stanje ogroženih, zavarovanih in mednarodno varovanih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov;
3.
dosegajo in ohranjajo za krajinski park pomembne hidrološke razmere;