Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike toplotne...

1618. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike toplotne energije

Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport

P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za merilnike toplotne energije

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa bistvene in posebne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati merilniki toplotne energije, postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, rok redne overitve in način označevanja.

Merilnik toplotne energije (v nadaljnjem besedilu: merilnik) je vsako merilo, s katerim se lahko meri energija, ki se prejme ali odda preko posredniškega medija, ki je lahko voda ali drug medij.

Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP-51-R75

2. člen

Ta pravilnik velja za:

-

sestavljive merilnike,

-

kompaktne merilnike,

-

vse merilnike, ki se uporabljajo kot t. i. delilniki stroškov.

3. člen

Šteje se, da merilniki, ki izpolnjujejo zahteve mednarodnega priporočila OIML R 75 Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje (OIML) (v nadaljnjem besedilu: OIML R 75), izpolnjujejo tudi zahteve tega pravilnika.

Sklicevanje na mednarodna priporočila OIML izhaja iz članstva Republike Slovenije v Mednarodni organizaciji za zakonsko meroslovje (Organisation International de Métrologie Légale).

Mednarodno priporočilo OIML R 75 v francoskem jeziku in prevod v angleškem jeziku sta dosegljiva na Uradu RS za meroslovje.

4. člen

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

-

»sestavljivi merilniki« so merilniki, sestavljeni iz treh komponent, in sicer para temperaturnih zaznaval, merilnika pretoka in računske enote, ki se lahko preskušajo in overjajo samostojno ali skupaj v obliki sestavljenega merilnika;

-

»kompaktni merilniki« so merilniki, ki tvorijo nerazstavljiv sestav treh komponent, in sicer para temperaturnih zaznaval, merilnika pretoka in računske enote, vendar obstaja možnost delnega preskusa posameznih komponent;

-

»pretok (q)« je prostornina vode ali drugega medija, ki preteče skozi merilnik pretoka v časovni enoti in v smeri, označeni na ohišju. Navaja se lahko v kubičnih metrih na uro ali v litrih na uro;

-

»najmanjši pretok (q(i))« je spodnja meja območja pretokov, pri kateri merilnik kot celota ali merilnik pretoka še izpolnjuje zahteve glede največjih dopustnih pogreškov;

-

»nazivni (stalni) pretok (q(p))« je največji pretok, pri katerem merilnik kot celota ali merilnik pretoka stalno deluje brez prekoračitve največjega dopustnega pogreška;

-

»največji pretok (q(s))« je zgornja meja območja pretokov, pri kateri merilnik kot celota ali merilnik pretoka še lahko za omejen čas (manj od 1 h/dan in manj od 200 h/leto) deluje brez prekoračitve največjega dopustnega pogreška. Merilnik pretoka mora biti konstruiran tako, da tudi pri pretokih, ki so nekoliko večji od q(s), merilni pogrešek ni večji od +10 %;

-

»merilnik pretoka merilnika« je merilo, skozi katero teče voda ali drug medij za prenos toplote in je nameščeno v dovodnem ali v povratnem delu sistema za izmenjavo toplote ter oddaja signale, ki so v sorazmerju s prostornino pretečene vode ali drugega medija;

-

»par temperaturnih zaznaval« tvori skupaj merilo za merjenje temperaturne razlike (??) med temperaturo medija v dovodnem delu in temperaturo v povratnem delu;

-

»računska enota« je ločljivi ali neločljivi sestavni del merilnika, ki sprejema signale iz merilnika pretoka in para temperaturnih zaznaval ter izračuna in prikazuje izmerjeno toplotno energijo;

-

»kazalna naprava« je del računske enote merilnika, ki prikazuje rezultat meritve stalno ali na zahtevo;

-

»naprava za nastavljanje« je naprava oziroma funkcija, ki je neločljivo vgrajena v računsko enoto merilnika in se uporablja za vzporedno premaknitev krivulje pogreškov, da bi se pogreški v posameznih točkah merilnega območja spravili v meje največjega dopustnega pogreška;

-

»delovni tlak« je srednja vrednost tlaka, merjenega pred merilnikom pretoka merilnika in za njim, ki je odvisna tudi od trenutne vrednosti pretoka;

-

»mejni vrednosti temperaturne razlike (??(min); ??(maks))« sta mejni vrednosti območja temperaturnih razlik, znotraj katerega mora merilnik delovati brez prekoračitve največjega dopustnega pogreška. Vrednosti se navajata v enoti K (kelvin);

-

»mejni vrednosti temperature delovanja (? (min); ? (maks))« sta mejni vrednosti temperature vode ali drugega prenosnega medija, znotraj katerih mora merilnik delovati brez prekoračitve največjega dopustnega pogreška. Vrednosti se navajata v enoti °C (stopinja Celzija);

-

»največja toplotna moč (P(s) )« je največja moč, pri kateri merilnik še lahko deluje pri zgornji meji temperaturnega območja trajno brez prekoračitve največjih dopustnih pogreškov;

-

»največji dopustni tlak« je največji tlak, ki ga merilnik oziroma merilnik pretoka prenese pri največji dopustni temperaturi brez trajne okvare in brez trajne spremembe meroslovnih lastnosti;

-

»največji padec tlaka« je padec tlaka pretočnega medija pri pretoku q(p) in je posledica prisotnosti merilnika oziroma njegovega merilnika pretoka v cevi;

-

»nazivni obratovalni pogoji« so pogoji, ki določajo območja vrednosti vplivnih veličin, pri katerih ostaja pogrešek kazanja v okviru največjega dopustnega pogreška;

-

»referenčni pogoji« so posebni obratovalni pogoji, v katerih se izvajajo meritve za namene primerjave;

-

»referenčne vrednosti merjene veličine (RVM)« so specifično ožje področje vrednosti pretoka, povratne temperature in temperaturne razlike, ki je fiksno določeno za namene primerjav merilnih rezultatov;

-

»vplivna veličina« je veličina, ki na splošno ni predmet merjenja, vendar vpliva na rezultat merjenja;

-

»motnja« je vrednost vplivne veličine, ki je še znotraj predpisanih mejnih vrednosti, vendar zunaj vrednosti, ki so opredeljene kot nazivni obratovalni pogoji merilnika;

-

»napaka« je sprememba kazanja merilnika v nazivnih obratovalnih pogojih glede na kazanje v referenčnih pogojih;

-

»pomembna napaka« je tista napaka, ki preseže vrednost največjega dopustnega pogreška, a ni prehodne narave;

-

»ndp« je največji relativni pogrešek merilnika kot celote ali njegovih sestavnih delov, ki je še dovoljen po tem pravilniku;

-

»največji dopustni pogrešek v uporabi« je enak dvojni vrednosti največjega dopustnega pogreška kompaktnega merilnika pri overitvah. Uporablja se samo v primerih, ko se merilnik kot celota izgradi iz omrežja izključno za namen kontrole pravilnega delovanja;

-

»relativni pogrešek« je algebrajska razlika med prikazano vrednostjo toplotne energije ali pretečene prostornine medija in izračunano ali izmerjeno pravo vrednostjo toplotne energije ali pretečene prostornine medija, deljena s pravo vrednostjo;

-

»overitveni razdelek« je najmanjši razdelek na skali, ki pripada elementu, ki predstavlja najnižjo številčno vrednost prikazovanega rezultata meritve. Pri digitalni kazalni napravi je ta razdelek lahko prepoznaven v posebnem načinu delovanja s povečano ločljivostjo, ki se vključi samo pri overjanju;

-

»ločljivost kazalne naprave« je najmanjša razlika med kazanji kazalne naprave, ki jo je še mogoče razločiti;

-

»pomožne naprave« so vse naprave, ki kot del merilnika opravljajo pomožno funkcijo pri izvajanju meritve, daljinskem prenosu ali prikazovanju rezultata meritve (npr. naprava za ničliranje, naprava za nastavljanje, podvojena kazalna naprava, dajalnik impulzov, naprave za shranjevanje rezultatov merjenja glede na določeno tarifo ali druga merila itd.). Pomožne naprave so lahko mehanske ali elektronske.

II. BISTVENE ZAHTEVE

5. člen

Nazivne obratovalne pogoje določi proizvajalec, izpolnjevati pa morajo naslednje bistvene zahteve:

1.

napajanje:

Ne glede na izvedbo zunanjega napajanja (javno izmenično omrežje ali zunanja enosmerna napetost) mora celotna konstrukcija napajalnega dela zagotavljati, da se ob morebitni prekinitvi napajanja izmerjena vrednost ohrani najmanj za obdobje enega leta.

a)

izmenična napetost iz javnega omrežja:

-

od –15 % do +10 % nazivne napetosti in

-

od –2 % do +2 % nazivne frekvence;

b)

nizkonapetostno izmenično ali enosmerno napajanje (napetost, manjša od 50 V)

-

od –50 % do +50 % nazivne izmenične napetosti ali

-

od –50 % do +75 % nazivne enosmerne napetosti;

c)

baterijsko napajanje:

-

nepolnilne baterije ali polnilne baterije, ki se zaradi kostrukcijske izvedbe merilnika ne morejo polniti med obratovanjem

Če se baterijska napetost zniža do kritične meje, pod katero zanesljivo delovanje merila kot celote ni več mogoče, se mora to alarmno stanje signalizirati na primeren način. Tik pred prekoračitvijo kritične meje se mora merjenje blokirati, zadnja izmerjena vrednost pa shraniti v poseben pomnilnik, kjer ostane dosegljiva za obdobje najmanj enega leta. Najkrajšo dobo zanesljivega delovanja brez zamenjave baterije ali ponovne vzpostavitve normalne delovne napetosti mora specificirati proizvajalec, trajati pa mora najmanj dve leti;

-

polnilne baterije, ki se lahko polnijo med obratovanjem merilnika

Merilniki s tako izvedbo napajanja morajo kot prvi pogoj izpolnjevati zahteve iz točke 1.c) v primeru, da bi se zunanje napajanje prekinilo ali izključilo. Odvisno od izvedbe zunanjega napajanja morajo hkrati izpolnjevati še zahteve iz točke 1.b) v primeru prekinitve ali izklopa zunanjega napajanja oziroma točke 1.a) v primeru delujočega napajanja;

2.

temperatura in temperaturna razlika pretočnega medija:

Θ (min); Θ (maks); ΔΘ (min); ΔΘ (maks) so določeni z naslednjim pogojem:

ΔΘ (maks)/ ΔΘ (min) ≥ 10; ΔΘ (min) = 2 K;

3.

tlak pretočnega medija je omejen z največjim dopustnim tlakom, ki ga merilnik lahko prenese pri največji dopustni temperaturi;

4.

pretoki so na spodnji meji omejeni z vrednostjo q(i), na zgornji meji z vrednostjo q(s) ter s pogojem q(p)/q(i) . 10;

5.

toplotna energija je omejena s P(s);

6.

okoljski razredi:

a)

razred A (povprečni bivalni pogoji, zaprti prostori):

-

temperatura okolice: +5 °C do +55 °C,

-

nižja vlaga, normalni električni in elektromagnetni pogoji, lažje mehansko okolje;

b)

razred B (težji bivalni pogoji, odprti prostori):

-

temperatura okolice: –25 °C do +55 °C,

-

srednje vrednosti vlage, normalni električni in elektromagnetni pogoji, lažje mehansko okolje;

c)

razred C (industrijski pogoji):

-

temperatura okolice: +5 °C do +55 °C,

-

srednje vrednosti vlage, težji električni in elektromagnetni pogoji, lažje mehansko okolje.

6. člen

Referenčni pogoji so:

– temperatura okolice:                        +15 °C do + 35 °C,
– relativna vlažnost:                              25 % do 75 %,
– zračni tlak:                                86 kPa do 106 kPa.

Pri izvajanju posamezne meritve se temperatura in vlaga znotraj specificiranega območja ne smeta spreminjati več kot ±2,5 K oziroma ±5 %.

Referenčne vrednosti merjene veličine (RVM) za q(p) ? 3,5 m3/h so:

– območje temperaturne razlike:                     (40 ± 2 ) K,
ali                                    ΔΘ (maks) (–2,0) K, če je
                                               ΔΘ (maks) < 40 K,
– območje pretoka:                      (0,7 do 0,75) q(p) m3/h,
– območje temperature v
povratnem vodu:                                     (50 ± 5) °C,
ali zgornja vrednost temperature v
povratnem vodu, če je ta manjša od                        50 °C.

Določene referenčne vrednosti iz tega člena se lahko smiselno uporabljajo tudi v primeru, da se preskusi merilnika pretoka pri pretokih, večjih od 3,5 m3/h, namesto z vodo izvajajo s simuliranjem pretoka prek vhodnih impulzov v računsko enoto.

Referenčni pogoji veljajo za merilnik kot celoto. Pri preskusu posameznih sestavnih delov se smiselno upoštevajo samo bistvene vrednosti veličin.

7. člen

Največji dopustni pogreški za posamezne sestavne dele merilnika so:

a)

računska enota:

Ec = ± (0,5 + ΔΘ (min)/ ΔΘ).

b)

par temperaturnih zaznaval:

Et = ± (0,5 + 3 ΔΘ (min)/ ΔΘ).

c)

merilnik pretoka:

-

razred točnosti 2: Ef = ± (2 + 0,02 q(p)/q), vendar ne več kot 5 %,

-

razred točnosti 3: Ef = ± (3 + 0,05 q(p)/q), vendar ne več kot 5 %.

8. člen

Ndp za merilnik kot enotno merilo v sestavljeni ali razstavljivi izvedbi, pri čemer velja, da je razred točnosti merilnika določen z razredom točnosti merilnika pretoka, so:

-

E = Ec + Et + Ef,

-

E = ± (3 + 4 ΔΘ (min)/ ΔΘ + 0,02 q(p)/q), za razred točnosti 2,

-

E = ± (4 + 4 ΔΘ (min)/ ΔΘ + 0,05 q(p)/q), za razred točnosti 3.

9. člen

Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike toplotne energije

Časovnica