Celje – Odlok o nadomestilu za uporabo...

2850. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Celje)

Na podlagi tretjega odstavka 112. člena poslovnika Občinskega sveta mestne občine Celje – redakcijsko prečiščeno besedilo – (Uradni list RS, št. 66/95 in 1/96) izdajam

S K L E P
o objavi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Mestni občini Celje

1. člen

Na celotnem območju Mestne občine Celje se za uporabo stavbnih zemljišč plačuje nadomestilo za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki so določena v drugem in tretjem odstavku 218. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02).

2. člen

Plačila nadomestila je oproščen občan, katerega skupni dohodek v preteklem letu ni presegal zneska povprečne letne bruto zajamčene plače v RS, oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov, ki živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu, niso presegli na družinskega člana v preteklem letu povprečne letno bruto zajamčene plače v RS.

Občanu, ki organizirano vlaga lastna sredstva v izgradnjo objektov komunalne infrastrukture, ki se gradijo na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj, se prizna delna oprostitev nadomestila za čas pet let, tako da se pri vrednotenju komunalne opremeljenosti stavbnega zemljišča upošteva komunalna opremljenost pred vlaganjem zavezanca.

Zavezanec uveljavlja oprostitev plačila nadomestila iz prvega odstavka tega člena z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu skupaj z dokazili do 31. 1. za tekoče leto.

Oprostitev iz drugega odstavka tega člena uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu. Zavezanec je dolžan vlogi priložiti dokazila o združevanju sredstev, ki jih izda Zavod za planiranje in izgradnjo Celje ali Komunalna direkcija Mestne občine Celje. Dokazila o združevanju sredstev lahko izda tudi krajevna ali četrtna skupnost, če je zavezanec vlagal sredstva pri eni izmed njih. Za oprostitev se upoštevajo dokazila o združevanju sredstev do konca leta, v katerem so nastali pogoji za oprostitev.

Petletna doba delne oprostitve nadomestila začne teči 1. januarja naslednjega leta po preteku leta, v katerem je zavezanec vlagal.

Na obrazloženo zahtevo zavezanca lahko mestni svet zavezanca delno ali v celoti oprosti plačila nadomestila v primeru prizadetosti z elementarnimi nesrečami vse do odprave posledic, ki so s tem dogodkom nastale, in ki vplivajo na zavezančevo zmožnost plačila nadomestila, vendar največ za eno leto od nastanka elementarne nesreče.

Oprostitev iz drugega odstavka tega člena uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu skupaj z dokazili do konca leta, v katerem so nastali pogoji za oprostitev.

Na obrazloženo zahtevo zavezanca lahko mestni svet zavezanca delno ali v celoti oprosti plačila nadomestila v primeru prizadetosti z elementarnimi nesrečami za dobo enega leta od nastanka nesreče, pri čemer se za nastanek šteje rok zapadlosti prvega naslednjega obroka nadomestila po nastanku elementarne nesreče.

Zavezanec lahko uveljavlja oprostitev z vlogo, ki jo predloži v roku 30 dni od nastanka elementarne nesreče na Mestno občino Celje.

Nadomestilo se ne plačuje od športnih objektov, ki so določeni v sklepu o določitvi javnih športnih objektov občinskega pomena v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 28/99), razen, če se v okviru športnih objektov vrši dejavnost, ki ni športna dejavnost po navedenem sklepu.

2.a člen

Za gospodarske družbe in samostojne podjetnike posameznike, ki opravljajo dejavnost D, po tem odloku se na območju podjetniških con, ki jih z odlokom določi Mestni svet mestne občine Celje, seštevek točk, ugotovljenih po merilih iz 9. in 10. člena tega odloka pomnoži s količnikom 0,10 za dobo dveh let, če na novo zaposlijo 5 ali več delavcev.

Ne glede na območje se lahko gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom posameznikom iz dejavnosti D, iz 10. člena tega odloka, ki sodijo po standardni klasifikaciji dejavnosti v skupine A, B, C, D, E, F in I, lahko seštevek točk, ugotovljenih po merilih iz 9. in 10. člena tega odloka pomnoži s količnikom:

-

0,95 če so zaposlili od 5 do 20 delavcev,

-

0,90 če so zaposlili 21 do 100 delavcev,

-

0,85 če so zaposlili 101 do 500 delavcev,

-

0,75 če so zaposlili več, kot 500 delavcev.

Zmanjšanje nadomestila lahko davčni urad upošteva ob izdaji vsakokratne letne odločbe o odmeri nadomestila, če zavezanec do izdaje nove odločbe ni zmanjšal števila zaposlenih delavcev.

Zmanjšanje nadomestila iz tega člena uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu skupaj z dokazili do konca leta, v katerem so nastali pogoji za oprostitev.

Vlogo za zmanjšanje nadomestila z dokazili o novih zaposlitvah je zavezanec dolžan vložiti na Davčni urad Celje – izpostava Celje najkasneje do 31. 12. v letu v katerem so nastali pogoji za zmanjšanje nadomestila. Zmanjšanje nadomestila se upošteva za vsako naslednjo odmerno leto, kolikor so bili ugotovljeni pogoji za zmanjšanje nadomestila v predhodnem letu.

3. člen

Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Celje:

-

lastnik oziroma imetnik pravice razpolaganja,

-

najemnik oziroma zakupnik,

-

uživalec.

4. člen

Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.

I.

Zazidano stavbno zemljišče

Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.

Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:

1.

pri stanovanjskih prostorih površina stanovanjskih prostorov (vključujoč vse pomožne in tehnične prostore) ugotovljena po določilih stanovanjskega zakona ter tlorisna površina prostostoječih garaž,

2.

pri poslovnih prostorih etažna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.

Ostala zazidana stavbna zemljišča:

Poleg površin iz drugega odstavka tega člena se štejejo za določitev nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi:

-

površine nepokritih skladišč, internih parkirišč ipd.,

-

površine namenjene delavnicam na prostem,

-

kamnolomi in peskokopi,

-

površine za dejavnosti ob avtocesti,

-

površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov, trdih odpadkov in nasipov zemlje,

-

odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti,

-

javne površine namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, zabavne prireditve, razstave in sejmi za gospodarske namene, vodne in obvodne površine, ki niso vodna zemljišča po zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02),

-

površine na katerih so grajeni daljnovodi, telekomunikacijski objekti, površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv ter vsi ostali infrastrukturni objekti, ki po zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) niso objekti gospodarske javne infrastrukture,

-

ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.

Za določitev nadomestila za uporabo javnih površin se upošteva velikost površin po določilih odloka o komunalnih taksah v Mestni občini Celje oziroma po določilih ustrezne odločbe oziroma pogodbe za uporabo javnih površin.

Za določitev površin za ostala zazidana stavbna zemljišča iz tega člena se uporabijo sledeči kriteriji:

a)

Površine nepokritih skladišč, internih parkirišč, delavnic na prostem ipd. se določijo po vrsti rabe iz zemljiška katastra, pri čemer šteje za zazidano stavbno zemljišče vsako zemljišče, ki je opredeljeno po pravilniku o vodenju vrste rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 41/82 in Uradni list RS, št. 52/00 – ZENDMPE) z vrsto rabe 210 do vključno 215 ali pa je bilo za takšno zemljišče izdano lokacijsko, gradbeno ali enotno dovoljenje za gradnjo pri pristojni upravni enoti. V primeru dvoma se določi površina, ki je razvidna bodisi iz drugih uradnih evidenc ali pa se površino določi v posebnem ugotovitvenem postopku.

b)

Površine peskokopov, glinokopov in kamnolomov se določijo od dela pridobivalnega prostora po zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99) in sicer od površin za pisarne, skladiščenje in drugo opravljanje poslovne dejavnosti ter od drugih urejenih površin, kot so interne ceste, odprta skladišča in podobno.

c)

Površine za dejavnost ob avtocesti predstavljajo vse površine, ki so ob avtocesti namenjene za dejavnosti ali parkiranje in niso objekti gospodarske javne infrastrukture.

d)

Odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti so vse površine namenjene tej dejavnosti, kot so npr. igralne površine (površine igrišč) s površinami spremljajočih objektov.

e)

Površine za normalno rabo objektov in stebrov za distribucijo električne energije in telekomunikacijske storitve se določijo v površini 5 m2 po stebru, kar velja tudi za transformatorje, ne pa za stebre omrežja, namenjenega za priključevanje posameznih objektov in za zemljišča na katerih so objekti gospodarske javne infrastrukture po zakonu o graditvi objektov.

f)

Površine, na katerih so zgrajene bazne postaje mobilne telefonije predstavljajo celotno gradbeno parcelo bazne postaje (ograjeni del zemljišča), pri baznih postajah, ki so montirane na gradbene objekte (hiše, gospodarska poslopja, poslovne stavbe) pa se upošteva površina 20 m2 po bazni postaji.

g)

Površine, v katerih so zgrajeni primarni telekomunikacijski kabli, transportni cevovodi za transport plinastih goriv, se obračunavajo tako, da en dolžinski meter kabla ali cevovoda predstavlja 1 m2 površine.

Zazidana stavbna zemljišča iz prejšnjega odstavka tega člena od točke c) do g) se točkujejo po enakih kriterijih, kot za zazidana stavbna zemljišča iz tega odloka brez upoštevanja točk za komunalno opremo iz 9. člena odloka.

II.

Nezazidano stavbno zemljišče

Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča iz prvega odstavka tega člena se upošteva:

1.

v primerih, kjer izvedbeni prostorski akt določa gradbene parcele:

-

se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine gradbene parcele, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe,

-

za nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno gradbeno parcelo ali del takšne parcele po izvedbenem prostorskem aktu na kateri je mogoče graditi stanovanjsko oziroma poslovno stavbo in sicer ne glede na trenutno vrsto rabe zemljišča po zemljiškem katastru.

2.

v primerih, kjer izvedbeni prostorski akt ne določa gradbenih parcel:

-

se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine zemljiških parcel za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da so zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe (v nadaljevanju: zazidljive parcele), pri čemer pa se upošteva:

a)

kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki ima določeno gradbeno parcelo, se ta površina šteje, kot zazidano stavbno zemljišče in se odšteje od površin zazidljivih parcel, preostali del površine pa tvori površino nezazidanega stavbnega zemljišča od katerega se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;

b)

kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki še nima določeno gradbeno parcelo, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče v skladu z določili tega odloka.

Za uradno podlago določitve gradbene parcele se šteje po tem odloku bodisi odločba o funkcionalnem zemljišču ali dokončno gradbeno dovoljenje. Za objekte zgrajene pred uveljavitvijo zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor se glede na 46. člen tega zakona lahko šteje, da imajo ti objekti gradbeno parcelo določeno, kot seštevek površine zemljišča, na katerem stavba stoji – fundusa in zemljišča, potrebnega za njeno rabo – funkcionalnega zemljišča.

Za določitev območja pobiranja nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo območja veljavnih prostorsko izvedbenih načrtov po zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (zazidalni načrti in lokacijski načrti) in vsa območja kasnejše sprejetih lokacijskih načrtov v skladu z zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02).

4.a člen

I. Zazidano stavbno zemljišče

Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih je zgrajena oziroma se na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, če so takšne parcele oziroma njihovi deli v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov določene kot gradbene parcele.

4.b člen

Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Celje)

Časovnica